Posebni pogoji zavarovanja opreme podjetniško premoženjskih zavarovanj

veljajo od 2.11.2016

PPZ OPR 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; pri tem sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; polica – listina o zavarovalni pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi; zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica palača po zavarovalni pogodbi; zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.

I. DEL - SKUPNE DOLOČBE

1. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja je vsa oprema, ki je v lasti zavarovanca, zavedena v poslovnih knjigah ali navedena na seznamu. V kolikor je oprema navedena na seznamu, je seznam obvezna priloga k polici.

(2) Zavarovana je samo tista oprema, ki je navedena v zavarovalni polici.

(3) Pri zavarovanju opreme velja, če v polici ni navedena posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi tiste, ki so bile dodane kasneje, vendar morajo biti zavedene v poslovnih knjigah.

(4) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so lahko predmet zavarovanja:

1) oprema drugih oseb, prevzeta v uporabo, predelavo, obdelavo, popravilo, najem in hrambo. Za te stvari mora obstajati dokument (pogodba, reverz, prevzemnica, ipd.);

2) osebna garderoba (oblačila in obutev) delavcev, ki so zaposleni pri zavarovancu;

3) WC školjke, pisoarji, umivalniki, napisne table in napisi na steklu;

4) steklo v hladilnih vitrinah in zamrzovalnikih;

5) steklo v oknih in vratih, na notranjih steklenih pregradnih stenah, na mizah, pultih, policah, v slikah, vitrinah in ogledalih;

6) poškodbe na zgradbi ob vlomu.

(5) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:

1) kopenska motorna vozila in njihovi deli (tudi kolesa s pomožnim motorjem), prikolice, samovozni delovni stroji, zračna in vodna plovila vseh vrst (gumijasti in ostali čolni, njihovi motorji in deli,ipd.);

2) osebni in stanovanjski predmeti, ki služijo za opremo stanovanj;

3) oprema med prenosom in prevozom izven obrata;

4) oprema v zgradbah, na katerih se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno), če ta dela posledično vplivajo na nastanek škode;

5) živali.

2. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v deležu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva v primeru:

1) da je podzavarovanje manjše od 10 %;

2) da je zavarovanje sklenjeno na način prvega rizika. V tem primeru plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko.

(3) Zavarovalnica si pridržuje pravico zadržati 30 % zavarovalnine, če zavarovanec v dveh letih po nastanku škodnega dogodka ne izkaže, da je sredstva porabil za obnovo ali nadomestilo uničenih ali poškodovanih stvari na istem mestu, enake vrste in namembnosti. Če se nova namestitev na istem mestu zaradi zakonskih ali gospodarskih razlogov ne more izvesti, se lahko s soglasjem zavarovalnice lokacija spremeni.

(4) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po pisnem nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti.

(5) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).

3. člen ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici. Zavarovanje velja, dokler je zavarovana oprema v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vsa zavarovana oprema premesti iz kraja, navedenega v polici v drug kraj, vendar le na območju Republike Slovenije.

(3) Oprema podjetij je zavarovana tudi v kraju obdelave, predelave, popravila, kakor tudi tam, kamor je bila dana v najem ali na posodo.

(4) Če se zavarovana oprema po naravi njene uporabe premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici navedeno. Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.

II. DEL OPISI NEVARNOSTI

4. člen POŽAR

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet zavarovanja uničen ali poškodovan, ker je:

1) bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

2) pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1). odstavka tega člena.

5. člen STRELA

Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na predmet zavarovanja. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na predmetu zavarovanja.

6. člen EKSPLOZIJA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči eksplozija na predmetu zavarovanja. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

2) izbruha iz peči in podobnih naprav;

3) eksplozije biološkega izvora;

4) preboja zvočnega zidu;

5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh, ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.

7. člen PADEC ZRAKOPLOVA ALI DELA ZRAKOPLOVA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na predmet zavarovanja ali vanj udari.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je predmet zavarovanja poškodoval ali uničil zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.

8. člen UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.

9. člen MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

10. člen VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl ali vrgel vihar.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine v zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;

2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na opremi na prostem, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah ali vozilih za prevoz stvari pri preselitvi;

3) na opremi v slabo vzdrževani ali dotrajani zgradbi.

11. člen TOČA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje predmet zavarovanja tako, da ga razbije, prebije, okruši ali pa predmet zavarovanja zaradi udarca toče poči ali spremeni obliko. V primeru spremembe oblike se škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost stvari na katerih je prišlo do spremembe oblike. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

12. člen SVETOVANJE ZA HITREJŠO ODPRAVO ŠKODE

Zavarovalnica Sava d.d. nudi svetovanje za hitrejšo sanacijo škode, nastale zaradi enega od temeljnih ali dodatnih rizikov tako, da zavarovancu predlaga pogodbenega izvajalca del.

13. člen POŠKODBE NA ZGRADBI OB VLOMU

Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki je nastala zaradi vloma ali poskusa vloma v zavarovano zgradbo. Nastala škoda je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil na policijsko postajo in obstoja policijski zapisnik. Iz policijskega zapisnika mora biti razvidno, da je prišlo do vloma ali poskusa vloma v zavarovano zgradbo. Krita je škoda do višine 5 % od zavarovalne vsote zgradbe. Škoda na stvareh, ki so bile iz zunanje strani zgradbe snete, demolirane, iztrgane in odtujene, ni krita.

14. člen VLOMSKA TATVINA, ROP IN ROPARSKA TATVINA

(1) Zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker je bil predmet zavarovanja odnešen, uničen ali poškodovan pri vlomski tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj.

(2) Vlomska tatvina je, če storilec:

1) vlomi v zaklenjene prostore podjetja (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);

2) odpre zaklenjene prostore s sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;

3) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;

4) vlomi v zaklenjeno hranišče (varnostna blagajna, namensko depozitna blagajna, trezor ipd.) v prostorih, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;

5) odklene prostor ali hranišče, v katerem so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do ključa pride na način, ki je določen v točkah od 1) do 4) prvega odstavka tega člena, ali z ropom oziroma roparsko tatvino.

(3) Zavarovanje ne krije škode, če so vlomsko tatvino, rop ali roparsko tatvino oziroma poskuse teh dejanj storili ali pri njih sodelovali kot sostorilci ali napeljevalci:

1) zavarovančevi svojci, tudi če ti ne stanujejo z njimi v skupnem gospodinjstvu. Za svojce štejejo zavarovančev zakonski ali izvenzakonski partner, sorodniki zavarovanca v ravni liniji do drugega kolena in stranski liniji do četrtega kolena;

2) osebe, za katere je zavarovanec odgovoren;

3) zavarovančevi delavci, ki opravljajo delo na mestu, kjer so zavarovane stvari;

4) xxxxxxxxxxx, zavarovalec in solastnik.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi goljufije, zatajitve ali poneverbe;

2) zaradi navadne tatvine;

3) ki nastane posredno ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izgubljeni čas, prekinitev dela, zmanjšanje vrednosti ipd.);

4) zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob rednih inventurah.

(5) Za primer vloma je oprema zavarovana le v času, ko se le ta nahaja v dobro zaprtih in zaklenjenih prostorih, navedenih v polici.

(6) Rop je odvzem zavarovanih stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca ali koga drugega, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca, uporabi silo ali se mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.

(7) Roparska tatvina je dejanje, pri katerem je storilec zaloten pri tatvini, in z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, proti zavarovancu ali drugemu, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca, uporabi silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.

(8) Šteje se, da je uporabljena sila tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočanje odpora.

15. člen IZLIV VODE

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi:

1) nepričakovanega izliva vode iz vodovodnih in odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;

2) izliva vode iz stabilnih gasilnih naprav za vodo (npr. sprinkler) ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje;

3) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi hišne gobe;

2) zaradi izliva vode iz odprtih pip;

3) zaradi izgube vode;

4) zaradi pomankljive zaščite pred zmrzovanjem;

5) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti, korozije in slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav;

6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

7) na avdio, video opremi, elektronskih računalnikih, printerjih, scanerjih, v kolikor te stvari niso nameščene minimalno 10 cm od nivoja gotovih tal;

8) na vseh napravah, kotlih, aparatih, strojih, instalacijah in armaturah iz katerih je prišlo do izlitja vode.

16. člen TEŽA SNEGA, ŽLED

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči teža snega ali delovanje žledu na predmetu zavarovanja. Zavarovanje velja samo na tisti opremi, ki se nahaja v zgradbi z nameščenini snegobrani.

(2) Zavarovanje ne krije škode na opremi:

1) ki se nahaja v slabo vzdrževanih ali dotrajanih zgradbah;

2) ki se nahaja v šotoskih ali balonskih zgradbah vseh vrst.

17. člen VDOR METEORNE VODE S STREHE

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki jo povzroči prelitje meteorne vode iz odtočnih žlebov, cevi in žlot na zavarovani opremi, zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi. Če je količina padavin dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

2) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

3) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

4) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

5) zaradi slabega vzdrževanja objekta ali sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

6) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na zgradbah v gradnji.

(3) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči meteorna voda, do 5 % od zavarovalne vsote opreme pri zavarovanju opreme na novo vrednost standardno in do zavarovalne vsote opreme pri zavarovanju opreme na novo vrednost nadstandardno.

18. člen ZMRZAL

Zmrzal je zamrznitev vodnih in toplovodnih instalacij. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki nastane zaradi izliva vode iz poškodovanih vodovodnih in toplovodnih instalacij zaradi delovanja zmrzali. Zavarovanje krije škodo do 10 % od zavarovalne vsote opreme pri zavarovanju opreme na novo vrednost standardno in

do zavarovalne vsote opreme pri zavarovanju opreme na novo vrednost nadstandardno.

19. člen UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja.

Škoda, nastala z udarcem neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil na policijsko postajo.

20. člen INDIREKTNI UDAR STRELE

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči indirektni udar strele (statične in induktivne napetosti atmosferskih vplivov) na predmetu zavarovanja. Škoda je krita samo v primeru, če je oprema imela instalirano prenapetostno zaščito tako za električno napajanje, kot tudi za signalni del.

(2) Zavarovanje ne krije škode na programski opremi.

(3) Temeljna odbitna franšiza znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku ne manj kot 83 EUR in ne več kot 6.652 EUR.

21. člen ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi nenadnega drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer je oprema, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;

4) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.

22. člen UTRGANJE ZEMLJIŠČA

(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali skal.

(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki se je utrgal in pri tem uničil ali poškodoval predmet zavarovanja.

23. člen SNEŽNI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

24. člen IZTEK (LEKAŽA)

Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja.

25. člen POPLAVA ALI TALNA VODA

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem je predmet zavarovanja, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(4) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi nenadnega vdora talne vode v zgradbo.

(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi hišne gobe;

2) zaradi posedanja tal kot posledice poplave ali talne vode;

3) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

4) na avdio, video opremi, elektronskih računalnikih, printerjih, scanerjih v kletnih in pritličnih prostorih, v kolikor te stvari niso nameščene minimalno 10 cm od nivoja gotovih tal;

5) zaradi zalednih voda. Zaledna voda je voda pod površjem in nad nepropustno plastjo zemljine, ki gravitacijsko sledi nagnjenosti površja in učinkuje na predmet zavarovanja.

26. člen RAZBITJE WC ŠKOLJK, XXXXXXXXX, XXXXXXXXXXX IN NAPISNIH TABEL

Zavarovanje krije škodo, nastalo zaradi loma, počenja ali razbitja WC školjk, pisoarjev, umivalnikov in napisnih tabel. Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja, če je do škode prišlo:

1) pri montaži, demontaži, premeščanju ali vzdrževanju zavarovane stvari;

2) zaradi prask, izjed in podobnih poškodb na površini zavarovane stvari;

3) na svetilnih telesih vseh vrst v/na napisnih tablah.

27. člen RAZBITJE STEKLA V HLADILNIH VITRINAH IN ZAMRZOVALNIKIH

Zavarovanje krije škodo, nastalo zaradi loma, počenja ali razbitja stekla v hladilnih vitrinah in zamrzovalnikih. Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja, če je do škode prišlo:

1) pri montaži, demontaži, premeščanju ali vzdrževanju zavarovane stvari;

2) zaradi prask, izjed in podobnih poškodb na površini zavarovane stvari;

3) na napisih na steklu.

28. člen RAZBITJE STEKLA

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi razbitja ali loma stekla:

1) v oknih in vratih, na steklenih pregradnih stenah, na steklu zimskega vrta in v kolektorjih;

2) na mizah, pultih, policah, v slikah in vitrinah;

3) v ogledalih.

(2) Zavarovanje krije tudi stroške snemanja in ponovnega nameščanja stvari, ki ovirajo vstavljanje novega stekla (npr. zaščitna mreža, zaščitni križi, zasloni pred soncem ipd.) in okvirjev pri oknih, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet zavarovanja napisi na steklu. Škoda, ki je nastala na napisih ali okraskih na steklu je krita samo, če je do škode prišlo zaradi loma, počenja ali razbitja stekla, na katerem so se nahajali napisi ali okraski.

(4) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi prask, izjedanj ali podobnih poškodb na površini stekla ali na napisu;

2) na steklih v lestencih, strojih in aparatih (pomivalni stroji, pralni stroji, keramična plošča štedilnika, štedilnik, mikrovalovna pečica ipd.), pečeh vseh vrst, na steklenih stanovanjskih predmetih in izdelkih, akvarijih, na steklenih podih in strehah.

III. DEL POSEBNE DOLOČBE

A. MINIMALNO ZAVAROVANJE OPREME NA DEJANSKO VREDNOST

29. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje, poškodbo ali izginitev predmeta zavarovanja zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

požara, strele, eksplozije, padca zrakoplova ali dela zrakoplova, udarca zavarovančevega motornega vozila in premičnega delovnega stroja, manifestacije ali demonstracije, viharja, toče, vlomske tatvine, ropa in roparske tatvine.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija krije zavarovanje uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti:

izliva vode, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), poplave ali talne vode, poškodb na zgradbi ob vlomu, razbitja stekla in potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje lom, počenje ali razbitje WC školjk, xxxxxxxxx, umivalnikov, napisnih tabel, stekel v hladilnih vitrinah in zamrzovalnikih ter poškodovanje ali uničenje napisov na steklu.

(4) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na predmetu zavarovanja ter stroške svetovanja za hitrejšo odpravo škode. Stroški čiščenja iz tabele povzetek kritij, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

(5) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na predmetu zavarovanja zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti, izdatkov za vodo zaradi izliva vode in podobnih izgub).

(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, hrupa, vibracij, prahu, potresa, ekološke škode ter škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij.

(7) Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja zaradi terorizma.

1) Ne glede na druge določbe teh pogojev ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje;

2) šteje se da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

3) iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

30. člen ZAVAROVALNA VREDNOST IN ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vrednost opreme (dejanska vrednost) je nabavna vrednost nove stvari enake kvalitete in namembnosti, zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti.

(2) Zavarovalna vsota je osnova za izračun premije in zgornja meja obveznosti zavarovalnice. Zavarovalno vsoto opreme določi zavarovanec.

31. člen – OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja - po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov;

2) poškodbe predmeta zavarovanja - po stroških popravila (delo in material), kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave.

32. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 3 % od zavarovalne vsote opreme. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

B. STANDARDNO ZAVAROVANJE OPREME NA NOVO VREDNOST

33. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 29. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 29. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

izliva vode, teže snega, žledu, meteorne vode, zmrzali, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, snežnega plazu in izteka (lekaže).

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti zaradi: poplave ali talne vode, poškodb na zgradbi ob vlomu, razbitja stekla in potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(4) Prav tako veljajo določila iz (4)., (5)., (6). in (7). odstavka 29. člena teh pogojev.

34. člen ZAVAROVALNA VREDNOST IN ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vrednost opreme (nova vrednost) je nabavna vrednost nove stvari enake kvalitete in namembnosti.

(2) Na novo vrednost se lahko zavaruje samo dobro vzdrževana oprema, katere dejanska vrednost je še vsaj 60 % nove vrednosti. Oprema, katere dejanska vrednost je nižja od 60 % nove vrednosti, je zavarovana na dejansko vrednost.

(3) Zavarovalna vsota je osnova za izračun premije in zgornja meja obveznosti zavarovalnice. Zavarovalno vsoto opreme določi zavarovanec.

35. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja - po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov;

2) poškodbe predmeta zavarovanja - po stroških popravila (delo in material), kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave.

36. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 5 % od zavarovalne vsote opreme. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

C. NADSTANDARDNO ZAVAROVANJE OPREME NA NOVO VREDNOST

37. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 33. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 33. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

udarca neznanega vozila in indirektnega udarca strele.

(4) Prav tako veljajo določila iz (4). odstavka 33. člena teh pogojev.

38. člen ZAVAROVALNA VREDNOST IN ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vrednost opreme (nova vrednost) je nabavna vrednost nove stvari enake kvalitete in namembnosti.

(3) Zavarovalna vsota je osnova za izračun premije in zgornja meja obveznosti zavarovalnice. Zavarovalno vsoto opreme določi zavarovanec.

39. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja - po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov;

2) poškodbe predmeta zavarovanja - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave.

40. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja zavarovane opreme, vendar največ do 10 % od zavarovalne vsote opreme. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

41. člen VELJAVNOST ZAVAROVALNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA

(1) Z uveljavitvijo teh posebnih pogojev prenehajo veljati Posebni pogoji zavarovanja opreme podjetniško premoženjskih zavarovanj PPZ-OPR 01/13.

(2) Ob teh zavarovalnih pogojih se uporabljajo tudi veljavne Splošne določbe premoženjskih zavarovanj.

IV. DEL ZAVAROVANJE OBRATOVALNEGA ZASTOJA

42. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja obratovalnega zastoja so stalni stroški dela, ki so navedeni v polici.

(2) Stalni stroški dela po teh pogojih so vsi nujni stroški dela, ki so v času obratovalnega zastoja nastali zavarovancu in so v vzročno vzajemni zvezi s proizvodnjo in prodajo, ki jo opravlja zavarovanec.

(3) Predmet zavarovanja niso:

1) vsi ostali stroški,

2) dobiček iz poslovanja

3) dobički in stroški, ki niso povezani s proizvodnjo in prodajo, ki jo opravlja zavarovanec (kot so na primer dobički in stroški iz investicijskih, finančnih, špekulacijskih ali nepremičninskih poslov, itd.) in

4) stroški za nabavo blaga, surovin, pomožnega in pogonskega materiala, ki ni namenjen vzdrževanju obrata.

(4) Stalni stroški dela po teh pogojih so stalni stroški dela, kot jih opredeljujejo Slovenski računovodski standardi.

43. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji obratovalni zastoj zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, ki ga povzroči ena izmed temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja, to so: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, udarec zavarovančevega motornega vozila, padec zrakoplova ali dela zrakoplova in manifestacija ter demonstracija.

(2) Definicije temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja so podane v II.delu – Opis nevarnosti.

(3) Zavarovanje ne krije obratovalnega zastoja zaradi:

1) jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;

2) potresa ter temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.);

3) vojne in vojnih dogodkov ter vstaj in drugih oboroženih akcij;

4) poškodovanja, uničenja ali izginitja stvari zaradi vlomske tatvine, ropa in roparske tatvine;

5) ekološke škode;

6) Zavarovanje prav tako ne krije škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti karšnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega dejanja. Za teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del..

44. člen OBSEG OBRATOVALNEGA ZASTOJA IN DOBA KRITJA

(1) Škodo zaradi obratovalnega zastoja predstavljajo stalni stroški dela, ki jih zavarovanec v zavarovanem obratu v času zastoja ni mogel pokriti.

(2) Zavarovanje krije škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do dogovorjene dobe kritja. Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno, krije zavarovanje škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do 6 mesecev. Ta doba se računa od dneva, ko je na stvareh (objektu ali opremi) nastal zavarovalni primer na podlagi podjetniškega premoženjskega zavarovanja.

(3) Če nastane prekinitev obratovanja večkrat v zavarovalnem letu, krije zavarovanje škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do dogovorjene dobe kritja.

(4) Zavarovanje obratovalnega zastoja preneha, čim zavarovanec izkoristi pravico iz dogovorjene dobe kritja zaradi ene ali več prekinitev obratovanja v zavarovalnem letu.

(5) Zavarovanje ne obsega škode zaradi obratovalnega zastoja, če se le-ta poveča:

1) zaradi izrednih dogodkov, ki so posledica zunanjih vzrokov na katere zavarovalec nima vpliva in so nastali med obratovalnim zastojem,

2) zaradi zakonskih in drugih omejitev pri obnovi poškodovanih stvari ali obratovanja,

3) zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za pravočasno gradnjo, popravilo ali nabavo poškodovanih ali uničenih stvari,

4) zaradi sprememb in izboljšav pri obnovi poškodovanega obrata,

5) zato, ker je obratovalni zastoj v zavarovanem obratu vplival na delo v drugem obratu, razen, če ni dogovorjeno drugače. V primeru, če je tudi v drugem obratu zavarovan obratovalni zastoj, je z zavarovanjem krit zastoj tudi v tem obratu, čeprav v njem niso bile poškodovane stvari,

6) zaradi posledic pri drugih, s katerimi ima zavarovanec poslovne odnose ali kooperantske pogodbe, če ni drugače dogovorjeno,

7) zaradi izginitve ali uničenja denarja, vrednostnih papirjev, poslovnih knjig, načrtov, dokumentov, pomnilnikov podatkov, ipd. in

8) zaradi izgube obstoječega trga (izgube kupcev, strank, itd.).

45. člen ZVEZA MED ZAVAROVANJEM OBRATOVALNEGA ZASTOJA IN PODJETNIŠKIM PREMOŽENJSKIM ZAVAROVANJEM

(1) Pogoj za sklenitev zavarovanja obratovalnega zastoja podjetniškega premoženjskega zavarovanja je obstoj osnovnega podjetniškega premoženjskega zavarovanja objekta in opreme pri Zavarovalnici Sava d.d. .

(2) Škoda iz zavarovanja obratovalnega zastoja je krita samo takrat, ko obstaja kritje materialne škode na podlagi podjetniškega premoženjskega zavarovanja.

(3) Če preneha veljati podjetniško premoženjsko zavarovanje, preneha veljati tudi zavarovanje obratovalnega zastoja.

46. člen ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vsota se določi v fiksnem znesku na temelju dejansko ustvarjenih celoletnih stalnih stroškov dela.

(2) Po izplačilu zavarovalnine ostane zavarovalna vsota nespremenjena.

(3) Zavarovalec zavarovanja ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota presega dejansko vrednost stalnih stroškov dela.

47. člen ZAVAROVALNI PRIMER

Šteje se, da je nastal zavarovalni primer obratovalnega zastoja v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti pričele nastajati poškodbe na stvareh v zavarovanem obratu in so posledično povzročile prekinitev proizvodnje ali poslovanja.

48. člen ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovanec mora zavarovalnici pisno prijaviti nastanek zavarovalnega primera takoj vendar najkasneje v treh dneh od dneva nastanka obratovalnega zastoja.

(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara ali eksplozije, takoj obvestiti policijsko postajo.

(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.

(4) V primeru obratovalnega zastoja je zavarovanec dolžan:

1) storiti vse potrebno za preprečitev ali zmanjšanje škode in se držati xxxxx navodil zavarovalnice,

2) v okviru možnosti zaposliti delavce, ki so ostali brez dela, v kakšnem drugem svojem obratu ali drugje in

3) omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine. Na zahtevo zavarovalnice mora zavarovanec dati vsa potrebna pisna pojasnila, obvestila in dokumente, kakor tudi poslovne knjige, bilance, inventure, račune ter podatke o poslovanju v tekočem zavarovalnem letu in preteklih letih.

(5) Če zavarovanec krši določila iz prejšnjih odstavkov tega člena, lahko v celoti ali delno izgubi pravico do zavarovalnine, kar je odvisno od tega, koliko kršitev vpliva na obseg in višino škode.

49. člen OBRAČUN ŠKODE

(1) Zavarovanje krije stalne stroške dela, katerih zavarovanec zaradi obrato- valnega zastoja ni mogel pokriti in sicer v času trajanja zastoja, vendar največ do dogovorjene dobe kritja.

(2) Nepokriti stalni stroški dela so kriti največ do dogovorjene zavarovalne vsote (zgornja obveznost jamstva zavarovalnice).

(3) Zavarovanje krije stalne stroške dela le, če so potrebni in ekonomsko utemeljeni.

(4) Pri obračunu škode zaradi obratovalnega zastoja je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi pozitivno ali negativno vplivale na poslovni rezultat zavarovanega obrata, tudi če obratovalni zastoj ne bi nastal.

(5) Stalni stroški dela se ugotavljajo na osnovi podatkov o ustvarjenih stalnih stroških dela iz poslovanja v tekočem letu in v več preteklih letih. Odstopanje od teh ugotovljenih stalnih stroškov dela mora zavarovanec dokazati z ustrezno dokumentacijo.

50. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Če je zavarovalna vsota, določena v fiksnem znesku, ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od celoletne dejanske vrednosti zavarovanih stalnih stroškov dela (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in ocenjeno celoletno vrednostjo zavarovanih stalnih stroškov dela, vendar največ do višine zavarovalne vsote.

(2) V primeru, ko nastane zavarovalni primer med zavarovalnim letom in sega zastoj še v drugo leto, velja, da je za vsak mesec v drugem letu zgornja obveznost jamstva zavarovalnice največ tolikšna, kot v zadnjem mesecu prvega zavarovalnega leta.

(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi obratovalnega zastoja, ki traja tri dni ali manj. Če traja obratovalni zastoj več kot tri dni, se škoda obračuna za ves čas

trajanja obratovalnega zastoja. Zavarovanec nosi pri vsakem zavarovalnem primeru 10 % od zneska zavarovalnine (franšiza), če ni drugače dogovorjeno.

(4) Nujne stroške za odvrnitev ali zmanjšanje škode, ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.

(5) Zavarovalnina, ki jo zavarovalnica izplača zavarovancu, ne sme služiti za pridobitev ekonomsko neupravičenih sredstev.

(6) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, zvišano za stopnjo rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.

51. člen POVZETEK KRITIJ PO POSAMEZNIH PAKETIH PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA OPREME

Oblika kritja	Dejanska vrednost	Nova vrednost
Opis rizika	Dejanska vrednost	Standardno	Nadstandardno
Požar	+	+	+
Strela	+	+	+
Eksplozija	+	+	+
Padec zrakoplova ali dela zrakoplova	+	+	+
Udarec zavarovančevega motornega vozila	+	+	+
Manifestacija ali demonstracija	+	+	+
Vihar	+	+	+
Toča	+	+	+
Svetovanje za hitrejšo odpravo škode	+	+	+
Vlomska tatvina, rop in roparska tatvina	10 %*	20 %*	50 %*
	vendar v absolutnem znesku ne več kot 6.000 EUR
Stroški čiščenja	do 3 %	do 5 %	do 10 %
Izliv vode	doplačilo	do 3 %	+
Teža snega, žled		+	+
Meteorna voda		do 5 %	+
Zmrzal		do 10 %	+
Udarec neznanega vozila			+
Indirektni udarec strele			3 %
Zemeljski plaz ali utrganje zemljišča	doplačilo	do 3 %	+
Snežni plaz	doplačilo	do 3 %	+
Iztek (lekaža)	doplačilo	do 3 %	do 5 %
Poplava ali talna voda	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Poškodbe na zgradbi ob vlomu	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Počenje ali razbitje WC školjk, pisoarjev, umivalnikov, napisnih tabel in napisov na steklu	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Razbitje stekla v hladilnih vitrinah in zamrzovalnikih	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Razbitje stekla	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Obratovalni zastoj	doplačilo	doplačilo	doplačilo

Legenda – oznake v tabeli pomenijo:

+	- vključeno v kritje do zavarovalne vsote, ki je navedena na polici;
	- ni vključeno in ni možno vključiti v kritje;
doplačilo	- možnost vključitve v kritje;
vlomska tatvina, rop in roparska tatvina %*	- vključeno v kritje v višini dogovorjenega odstotka (npr. 10 %) od zavarovalne vsote opreme, vendar v absolutnem znesku ne več kot 6.000 EUR. Primer 1: zavarovalna vsota opreme znaša 10.000 EUR, pri izbrani obliki kritja dejanska vrednost je to 1.000 EUR (10.000 EUR x 10 % = 1.000 EUR). Primer 2: zavarovalna vsota opreme znaša 100.000 EUR, pri izbrani obliki kritja dejanska vrednost je to 10.000 EUR (100.000 EUR x 10 % = 10.000 EUR). Zaradi omejitve kritja z absolutnim zneskom ne več kot 6.000 EUR je torej zavarovalna vsota v tem primeru omejena na 6.000 EUR.
x %	- vključeno v kritje v višini dogovorjenega odstotka (npr. 3 %) od zavarovalne vsote za zavarovanje opreme, ki je opredeljena na zavarovalni polici. Zavarovanje za takšne nevarnosti je sklenjeno na način prvega rizika. Stroški čiščenja iz tabele povzetek kritij, ki so podane v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

Document Metadata

Table of Contents

Posebni pogoji zavarovanja opreme podjetniško premoženjskih zavarovanj

Document Metadata