Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska osebnih vozil (individualna zavarovanja)

AK-OV 01/15

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska osebnih vozil (individualna zavarovanja)

veljajo od 1. 4. 2015

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;

zavarovanec - oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

sozavarovane osebe – osebe, na katere se razširja zavarovalno kritje;

polica – listina o zavarovalno pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) plača po zavarovalni pogodbi;

zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;

zavarovalno leto – obdobje trajanja zavarovanja v dolžini leta dni, za katerega se obračuna premija.

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so lahko vse vrste osebnih vozil in njihovi sestavni deli, dokler so vgrajeni ali pritrjeni v oziroma na vozilo, navedeni v zavarovalni pogodbi (v nadaljevanju: vozila).

(2) Za sestavne dele vozil se šteje tovarniško serijsko vgrajena oprema, sistem ali samostojna tehnična enota, ki je kot sestavni del posamezne vrste, tipa in modela vozila navedena v zavarovalni pogodbi in zakonsko predpisana oprema vozila ter ključi oziroma naprave za odklepanje vozila.

(3) Če je posebej dogovorjeno in navedeno v zavarovalni pogodbi, je lahko predmet zavarovanja tudi:

1) dodatno naročena in vgrajena ali pritrjena oprema, sistem ali samostojna tehnična enota, konstrukcijsko namenjena za uporabo v vozilu in zunaj njega, ki ni v ponudbi proizvajalca vozila in ni bila tovarniško oziroma serijsko vgrajena ali pritrjena v oziroma na vozilo, ter dodatni predmeti zavarovanja, dogovorjeni v okviru kritja delnih kombinacij;

2) dodatna oprema, prtljaga, zbirke vzorcev trgovskega blaga in drugih stvari v vozilu, skladno s posebnimi pogoji za zavarovanje opreme, prtljage, zbirk vzorcev in drugih stvari v vozilu;

(4) Deli vozila, ki so ločeni od vozila, niso predmet zavarovanja, razen če ni drugače dogovorjeno.

(5) Po teh pogojih niso predmet kasko zavarovanja in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednost zavarovane stvari:

1) deli vozil, ki se večkrat zamenjujejo, kot npr.: upogljive cevi, jermenje, krtačke, obročki, gumijaste manšete in obloge, filtrski vložki, žarnice, drsni in kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm, razen kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm, kadar so že tovarniško vgrajeni v sklop, ki se menja (npr. pesto kolesa), vendar se v tem primeru odbije znesek zaradi obrabe;

2) potrošni material, kot npr.: gorivo, mazivo, olje za mazanje, sredstva za hlajenje, ipd.

2. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovane so tiste nevarnosti izmed v nadaljevanju navedenih nevarnosti, ki jih zavarovalec izbere glede na način zavarovanja iz II. poglavja teh zavarovalnih pogojev.

1) prometna nesreča - trčenje, udarec, prevrnitev, zdrs, strmoglavljenje in podobno, ki se zgodi pri premikanju vsaj enega motornega vozila. Zavarovanje prometne nesreče ne krije:

• prometne nesreče na parkirišču, povzročena z neposrednim dotikom neznanega motornega vozila (tč. 5);

• padca ali udarca kakega predmeta (tč. 4/b);

• neposrednega dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi (tč. 6);

2) objestnost - nasilno ali objestno oziroma zlonamerno dejanje tretjih. Zavarovanje objestnosti ne krije:

• padca ali udarca kakega predmeta (tč. 4/b) v okviru zavarovane nevarnosti poškodovanje vozila;

• škode zaradi manifestacij oz. demonstracij;

3) toča - padavine v obliki ledenih zrn;

4) poškodovanje vozila – poškodovanje zaradi ene ali več v nadaljevanju naštetih nevarnosti:

a) vihar - veter, ki piha s hitrostjo najmanj 17,2 m na sekundo (62 km na uro) oz. 8. stopnja po Beaufortovi lestvici;

b) padec ali udarec kakega predmeta. Zavarovanje krije škodo, ki na zavarovanem vozilu nastane zaradi padca ali udarca kakega predmeta in sicer tako padca z določenega objekta (npr. padec snega, ledenih sveč, ledenih tvorb, padec strešnikov ali drugih predmetov z objektov, ipd.), kot tudi padca objekta samega (npr. padec drevesa). Zavarovanje nevarnosti padca ali udarca kakega predmeta ne krije škode, ki je posledica:

• prometne nesreče (tč. 1);

• prometne nesreče na parkirišču, povzročene s strani neznanega voznika (tč. 5);

• neposrednega dotika divjadi ali domače živali (tč. 6);

• objestnosti (tč. 2);

c) snežni plaz - drsenje snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz;

d) direktni udar strele - zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanem vozilu povzroči strela s toplotno in rušilno močjo;

e) potres - naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje;

f) zemeljski plaz - drsenje zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča. Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal;

g) poplava, hudourniška ali visoka voda - Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem je zavarovano vozilo, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

Za poplavo se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže povprečno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

• zaradi vode, ki med vožnjo ali delovanjem motorja vdre v izgorevalni prostor motorja vozila;

• zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali preprečuje večja škoda na premoženju (ravnanje v skrajni sili);

• na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

• na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

h) požar - ogenj, ki nastane zunaj kontroliranega ognjišča ali ogenj, ki se je od tam razširil in se razvija z lastno močjo;

i) nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje na zavarovano vozilo;

j) eksplozija - nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju;

k) padec zrakoplova - za padec zrakoplova se šteje, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano vozilo ali udari vanj;

l) manifestacije in demonstracije - množično organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi, navadno v znak protesta. Krite so samo škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, prijavljenih pri pristojnih organih;

m) domače živali, divjad in glodavci - zavarovanje krije škode, ki jo na zavarovanem vozilu povzročijo omenjene živali. Zavarovanje nevarnosti domačih živali, divjadi in glodavcev ne krije škode, ki nastane zaradi:

• neposrednega dotika divjadi ali domačih živali v okviru zavarovanja neposrednega dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi (tč. 6);

n) pomoč poškodovanim osebam oz. preprečevanje večje škode na stvareh (ravnanje v skrajni sili) - zavarovanje krije škodo, ki na zavarovanem vozilu nastane ob pomoči poškodovanim osebam oz. preprečevanju večje škode na stvareh;

5) prometna nesreča na parkirišču, povzročena z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila - poškodovanje ali uničenje parkiranega zavarovanega motornega vozila, ki nastane z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila;

6) neposreden trk ali dotik zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi - zavarovanje krije škodo, ki nastane med vožnjo z neposrednim trkom ali dotikom divjadi ali domače živali. Zavarovanje ne krije posredne škode, ki nastane kot posledica dogodkov po neposrednem trku ali dotiku vozila z divjadjo ali domačimi živalmi in pomeni nadaljnjo škodo, kot tudi ne škode, ki nastane zaradi poskusa preprečitve neposrednega trka ali dotika. Zavarovanje neposrednega trka ali dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi prav tako ne krije škode, ki je posledica:

• padca ali udarca kakega predmeta (tč. 4/b) v okviru zavarovane nevarnosti poškodovanje vozila;

• škod zaradi domačih živali, divjadi in glodavcev (tč. 4/m);

• prometne nesreče (tč. 1);

7) razbitje ali poškodovanje vgrajenega stekla na zavarovanem vozilu, razen vgrajenih zunanjih svetlobnih teles in ogledal na zavarovanem vozilu (tč. 8). Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje motornega vozila (tč. 10);

8) razbitje, poškodovanje ali tatvina vgrajenih stekel, svetlobnih teles in ogledal na zavarovanem vozilu. Zavarovanje ne krije

škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje motornega vozila (tč. 10);

9) potopitev ali poškodovanje vozila med prevozom s splavom ali trajektom v R Sloveniji in Hrvaški;

10) kraja - vlomna tatvina, rop, roparska tatvina in odvzem motornega vozila z namenom, da se ga protipravno uporabi za vožnjo. Kritje je podano tudi za škodo zaradi kraje sestavnih delov vozila in delov iz

2) tč. (3) odst. 1. člena, vendar le, če so v času kraje pritrjeni na vozilo oziroma zaklenjeni v vozilu.

S tem zavarovanjem je krita tudi škoda zaradi kraje avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja, kot tudi stroški delne ali celotne zamenjave ključavnic v primeru kraje avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vozila.

Šteje se, da je nevarnost uresničena, če se vozilo, ob pogoju obstoja ne najde v 30 dneh od dneva, ko je bilo izginotje vozila prijavljeno pristojnemu organu.

Zavarovanje ne krije škode:

• če je storilec ali udeleženec oseba, kateri je zavarovanec prepustil zavarovano vozilo v upravljanje in uporabo (zatajitev);

• če je storilec oseba, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti ali oseba za katero ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njim v istem gospodinjstvu;

• če je storilec oseba, ki je delavec pri zavarovancu;

• če se v primeru kraje zavarovanega vozila ugotovi, da je bilo le-to že predhodno ukradeno in je do lastništva ali do prenosa lastništva prišlo na podlagi goljufije, ponarejene ali prirejene dokumentacije o lastništvu;

• v primeru velike malomarnosti zavarovanca oziroma sozavarovane osebe.

Šteje se, da nevarnost vlomne tatvine in odvzema motornega vozila z namenom, da se ga protipravno uporabi za vožnjo ni bila uresničena, če zavarovanec zavarovalnici ne predloži vseh originalnih in rezervnih ključev vozila;

11) tatvina avtomobilskih ključev - zavarovanje krije škodo zaradi tatvine avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja, kot tudi stroške delne ali celotne zamenjave ključavnic v primeru kraje avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vozila.

Zavarovanje ne krije škode v primeru velike malomarnosti zavarovanca oziroma sozavarovane osebe;

12) tatvina ali uničenje registrske tablice - zavarovanje krije stroške pridobitve nove registrske tablice/novih registrskih tablic;

13) xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx osebnih dokumentov - zavarovanje krije škodo, nastalo s ponovno izdajo (duplikat) osebnih dokumentov. Zavarovanje ne krije škode v primeru velike malomarnosti zavarovanca oziroma sozavarovane osebe;

14) uničenje zavarovančevih oziroma voznikovih osebnih dokumentov - zavarovanje v okviru uresničitve zavarovane nevarnosti prometne nesreče krije škodo, nastalo s ponovno izdajo (duplikat) osebnih dokumentov;

15) uničenje osebnih predmetov - zavarovanje krije uničenje osebnih predmetov v primeru prometne nesreče;

16) stroški najema nadomestnega osebnega vozila - stroški najema nadomestnega vozila, če je do poškodbe, uničenja ali izginotja vozila prišlo zaradi:

a) ene od zavarovanih nevarnosti (tč. 1 do tč.11) ali

b) prometne nesreče (tč.1) in okvare zavarovanega vozila.

(2) Možnosti kombinacij zavarovalnih kritij (paketov in samostojnih nevarnosti) so razvidne iz II. poglavja predmetnih splošnih pogojev.

3. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) na električni inštalaciji vozila ali delih vozila zaradi pregretja, pregoretja (kratek stik) ali stalitve, razen če se je razvil požar;

2) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen, če je do izliva prišlo zaradi poplave;

3) zaradi vode, ki med vožnjo oziroma delovanjem motorja vdre v izgorevalni prostor motorja vozila, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

4) zaradi poškodovanja ali uničenja motorja in drugih delov vozila zaradi izgube pogonskega goriva, olja ali hladilne tekočine iz kateregakoli vzroka;

5) zaradi poškodovanja ali uničenja motorja in drugih delov vozila, ki je posledica vožnje s poškodovanim vozilom;

6) kot neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehanskih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

7) zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;

8) kot posledica kaznivega dejanja zatajitve ali goljufije;

9) zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, terorističnih dejanj, državljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takih dogodkih, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih nagibov, zaplembe, zasega, odvzema, utaje ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) če lastni tovor, ki ga prevaža zavarovano vozilo, le-tega poškoduje ali uniči, razen v primeru zavarovane nevarnosti prometne nesreče;

11) pri prevozu z drugim vozilom po kopnem, rekah, jezerih in morju, razen v primeru zavarovane nevarnosti 9) tč. (1) odst. 2. člena;

12) kot posledica vseh oblik obrabe;

13) zaradi čezmerne vlage, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

14) kot posledica nekvalitetnih materialov proizvajalca (npr. porumeneli žarometi, ipd.);

15) v jamstvenem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;

16) na pnevmatikah, ki so posledica blokiranja koles;

17) zaradi lepotne poškodbe in škode, nastale kot posledica normalne rabe motornega vozila;

18) zaradi montaže ali poskusnega obratovanja novih stvari;

19) kot posledica delovanja nadzvočnih zračnih plovil;

20) zaradi nevarnosti, za katere je za razširitev zavarovalnega kritja določeno plačilo dodatne zavarovalne premije.

4. člen – RAZŠIRITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna zavarovalna premija, krije zavarovanje avtomobilskega kaska tudi škode:

1) v času, ko se vozilo nahaja zunaj geografskega območja Evrope;

2) nastale pri sodelovanju na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih tekmovanjih, pri katerih je pomembno, da se doseže največja oziroma povprečna hitrost;

3) ki izvirajo iz zavarovalnega primera v času, ko je bilo vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast v mirnodobnem času;

4) ki izvirajo iz zavarovalnega primera v času uporabe vozila za moto- skiring;

5) ki izvirajo iz zavarovalnega primera v času poplave, hudourniške ali visoke vode, ko je vozilo na prostoru med potokom oz. reko in nasipom ali v živem oziroma suhem potočnem koritu.

5. člen – XXXXXXXXXXXX XXXXX

(1) S tem zavarovanjem je krita tudi škoda, nastala zaradi ene od zavarovanih nevarnosti, za katero odgovarja oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila, v obsegu, kot to velja za zavarovanca, razen v primeru kaznivega dejanja zatajitve.

(2) Zavarovalnica nima pravice do povračila škode od sozavarovanih oseb kot povzročiteljev škode iz tega zavarovanja (subrogacija), razen v primerih iz 2) točke (2) odstavka 7. člena teh pogojev.

6. člen – POVEČANA NEVARNOST

(1) Za povečano nevarnost, ki zvišuje premijo zavarovanja avtomobilskega kaska se šteje:

1) vozilo v najemu (rent-a-car);

2) vozilo, ki se uporablja kot nadomestno vozilo za čas popravila;

3) vozilo za testiranje;

4) vozilo za taksi službo;

5) vozilo za prevoz nevarnih snovi;

6) vozilo z nadgradnjo iz plastične snovi.

(2) Če je s premijskim cenikom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, se zavarovancu zmanjša dajatev po zavarovalni pogodbi v višini razlike (v odstotku) med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.

7. člen – IZKLJUČITVE ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Zavarovalnica ne krije škode:

1) če je zavarovanec oziroma voznik kršil tehnične predpise in proizvajalčeva navodila za vzdrževanje in izkoriščanje zavarovanega vozila, vozil vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno ali opremljeno v skladu s predpisi, ali je vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je določeno v zavarovalni pogodbi;

2) če zavarovanec oziroma voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3) če je bilo zavarovancu oziroma vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

Šteje se, da je zavarovanec ali voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:

• če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v krvi več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi oziroma če ima več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če ne glede na količino alkohola v krvi kaže znake alkoholne zmedenosti, katere posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu;

• če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je to dovoljeno, pa ne poskrbi, da bi bila

s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

• če se po nastanku zavarovalnega primera izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma če jo odkloni ali še naprej uživa alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnjo alkoholiziranosti v trenutku nastanka zavarovalnega primera.

Šteje se, da je zavarovanec ali voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

• če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

• če se po nastanku zavarovalnega primera izmakne preiskavi oziroma jo odkloni oziroma uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu v trenutku nastanka zavarovalnega primera.

5) če je zavarovanec oziroma voznik škodo povzročil namenoma.

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami iz 4) točke (1) odstavka tega člena;

2) zavarovancu, ki se ukvarja z dajanjem vozil v zakup ali najem, ter zavarovancu, ki daje svojim strankam v uporabo nadomestna vozila, če je zavarovalni primer povzročil voznik, ki je vozilo najel oziroma vzel v zakup ali ga dobil v uporabo kot nadomestno vozilo, brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(3) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, pa zavarovalnica krije tudi škodo, nastalo v zavarovalnem primeru, ki jo povzroči voznik pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na zavarovanih vozilih pravnih oseb pri službenih vožnjah.

8. člen – OMEJITVE ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Zavarovalnica ne povrne:

1) izgube pogonskega goriva, olja motorja, menjalnika ali diferenciala iz kateregakoli vzroka;

2) izgube hladilnih medijev iz kateregakoli vzroka, razen v primeru zavarovane nevarnosti prometne nesreče iz 1) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev;

3) zmanjšane vrednosti zavarovanega vozila po opravljenem popravilu;

4) stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila, izvršene ob popravilu (pridobitev na vrednosti);

5) posredne škode, zlasti izgube zaslužka, obratovalnega zastoja, kazni, stroškov najemanja vozila, razen če je s temi pogoji določeno drugače, stroškov garažiranja in hrambe zavarovanega vozila.

9. člen – OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA

(1) Če ni s temi pogoji določeno drugače ali če ni drugače dogovorjeno z zavarovalno polico, velja zavarovanje, dokler je zavarovano vozilo na geografskem območju Evrope.

(2) Če je plačana dodatna premija (razširitev zavarovalnega kritja), krije zavarovanje tudi škode, nastale v času zadrževanja vozila izven območja Evrope.

10. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Za določitev zavarovalne vrednosti se upošteva nabavna vrednost novega zavarovanega vozila (z vso dodatno opremo, ki je v vozilu), določena po EurotaxGlass's metodologiji na dan sklenitve ali obnove zavarovanja oziroma obračuna zavarovalne premije, če ni drugače dogovorjeno.

Za določitev vrednosti dodatne opreme iz prejšnjega odstavka se vzame nova nabavna vrednost dodatne opreme.

(2) Nabavno vrednost novega vozila določi zavarovalnica na podlagi lastnih meril in v skladu z veljavnimi tržnimi standardi – zbirka podatkov EurotaxGlass’s. Nabavna vrednost novega zavarovanega vozila je praviloma prodajna cena pri pooblaščenem zastopniku za posamezno vrsto, tip in model, povečana za dajatve in ostale stroške, brez upoštevanja popustov in drugih ugodnosti pri nakupu zavarovanega vozila.

(3) Če se v tujini nabavljeno zavarovano vozilo uporablja samo v tujini, je njegova nabavna vrednost enaka vrednosti zavarovanega vozila v državi, v kateri se zadržuje, oziroma vrednosti v državi, kjer je bilo nabavljeno.

(4) Če zavarovanega vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

(5) Za starodobna vozila (old timer), trofejna vozila, vozila, sestavljena iz delov dveh ali več vozil, maloserijska vozila in podobno se zavarovalna vrednost in zavarovalna premija določata na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalna vrednost in dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne moreta biti višji od tržne vrednosti enakega ali podobnega vozila.

(6) Za vozila, posebej prirejena za dirke, rally in hitrostne preizkušnje, se zavarovalna vrednost in zavarovalna premija določata na podlagi

dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalna vrednost in dogovorjena zavarovalna vsota ne moreta biti nižji od nabavne vrednosti novega vozila serijske proizvodnje na dan sklenitve zavarovanja, ki je podlaga za prirejeno vozilo. Zgradba vozila mora biti navedena v zavarovalni pogodbi.

(7) Za vozila, ki se zavarujejo proti nevarnostim delnega avtomobilskega kaska, je zavarovalna premija določena z veljavnim cenikom zavarovalnice.

(8) Za zavarovanje dodatne opreme, prtljage, zbirk vzorcev trgovskega blaga, reklamnih napisov in drugih podobnih stvari, se zavarovalna vrednost in zavarovalna premija določata na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote na I. riziko.

11. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je na zavarovani stvari nastala škoda zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.

12. člen – SOUDELEŽBA PRI ŠKODI (FRANŠIZA)

(1) Če je v teh zavarovalnih pogojih določeno ali če je to dogovorjeno v zavarovalni pogodbi, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se dajatev zavarovalnice (zavarovalnina) zniža za dogovorjeni znesek franšize.

(2) Franšiza se lahko določi oziroma dogovori:

1) v odstotku od zavarovalne vrednosti zavarovanega vozila,

2) v odstotku od izračunane zavarovalnine na dan obračuna zavarovalnine ali

3) v fiksnem znesku.

13. člen – NAČIN POPRAVILA

(1) V zavarovalni pogodbi je lahko v zvezi z odpravo škode dogovorjena možnost izbire načina popravila škode.

(2) Če ni dogovorjeno drugače, je izbira možna v okviru enega od naslednjih načinov:

1) V1 – popravilo z originalnimi nadomestnimi deli, kjer izvajalca xxxxxx xxxxxxxxxxx;

2) V2 – popravilo z originalnimi nadomestnimi deli, kjer izvajalca izbere zavarovalnica;

3) V3 – popravilo s kvalitativno enakovrednimi nadomestnimi deli, kjer izvajalca izbere zavarovanec;

4) V4 – popravilo s kvalitativno enakovrednimi nadomestnimi deli, kjer izvajalca izbere zavarovalnica.

(3) Če se po nastopu zavarovalnega primera oziroma pri popravilu škode pri načinih V2, V3 ali V4 ne upošteva načina popravila, ki je bil izbran ob sklenitvi zavarovanja (npr. popravilo se izvrši pri izvajalcu, ki ga zavarovanec izbere sam, čeprav je ob sklenitvi zavarovanja bila izbira prepuščena zavarovalnici, ali pa izvajalec, ki ga je izbrala zavarovalnica, na zavarovančevo zahtevo vgradi originalne rezervne dele, čeprav je predvideno popravilo s kvalitativno enakovrednimi nadomestnimi deli, ipd.), se zmanjša dajatev zavarovalnice v višini razlike (v odstotku) med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana, če v teh pogojih ali v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače.

14. člen – UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali kraje zavarovanega vozila (popolna škoda) - po dejanski vrednosti zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov, upoštevaje stanje vozila neposredno pred nastankom zavarovalnega primera. Za ugotavljanje višine škode je odločilna zavarovalna vrednost zavarovanega vozila, določena po EurotaxGlass’s metodologiji na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Če ni drugače dogovorjeno, se amortizacija ugotavlja na podlagi starosti zavarovane stvari, prevoženih kilometrov in splošnega stanja zavarovanega vozila, načina uporabe, spremembe modela in števila prejšnjih lastnikov, kot tudi cene, ki jo na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje. Če vrednosti zavarovanega vozila ni možno določiti po EurotaxGlass’s metodologiji, se zavarovalna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

Zavarovalnica lahko vrednost ostankov določi tudi z organizirano javno dražbo. V primeru prodaje kupnina pripada zavarovancu, zavarovalnica pa obračuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo predmeta zavarovanja in kupnino.

2) poškodovanja zavarovanega vozila ali kraje sestavnih delov vozila (delna škoda) - po višini stroškov popravila. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in vleke vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravljena nujna ali ob soglasju zavarovalnice tudi dokončna popravila.

Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbija ustrezni znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi amortizacije, razen v primeru zamenjave tistih delov, ki so podvrženi obrabi (npr. nakupa novih gum, akumulatorja, izpušnega sistema, platnene ponjave/strehe ipd.). V tem primeru se odbije znesek v višini zmanjšane vrednosti zaradi obrabe. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovanega vozila ni mogoče popraviti. Če popravilo pri delnih škodah ni možno, se poškodovane dele zamenja z novimi.

Na posebno zahtevo zavarovalnice, mora zavarovanec poškodovano stvar izročiti zavarovalnici, zavarovalnica pa mu izplača zavarovalnino, kot da bi bila stvar v celoti uničena.

(2) Ne glede na način obračuna dajatve zavarovalnice ima zavarovalnica v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in do vračila zamenjanih delov vozila in sicer delov, ki so v zapisniku o ogledu škode oz. predmeta poškodovanja predvideni za zamenjavo.

(3) Če stroški popravila na dan ugotavljanja višine škode dosegajo 70% vrednosti vozila, se višina škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali kraje zavarovanega vozila (popolna škoda). Na enak način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(4) Vozilo je možno popravljati samo v R Sloveniji. Le s predhodnim pisnim soglasjem zavarovalnice je možno popravilo vozila tudi v tujini.

(5) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in stanju stvari na dan ugotavljanja škode, če ni drugače dogovorjeno.

(6) Če se pri zavarovani nevarnosti kraje vozilo najde pred iztekom 30 dni, računano od dneva prijave pristojnemu organu, je zavarovanec vozilo dolžan prevzeti. Če je zavarovano vozilo poškodovano ali uničeno, se škoda ugotavlja po drugih določbah tega člena.

Če zavarovano vozilo ni najdeno v roku 30 dni, se škoda ugotavlja, kot da je zavarovano vozilo uničeno brez rešenih delov. Če se zavarovano vozilo pozneje najde, ga zavarovanec lahko prevzame in obdrži, če vrne morebitno že izplačano zavarovalnino. V tem primeru se morebitna škoda na vozilu ugotavlja po drugih določbah tega člena.

(7) Pri ugotavljanju škode na vozilu se upošteva tudi škoda zaradi:

1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastalo pri njegovem reševanju;

2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju.

15. člen – STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM

(1) Zavarovanje krije tudi stroške vleke, prevoza ali reševanja poškodovanega ali uničenega vozila, če so nastali po nalogu oziroma s soglasjem zavarovalnice.

(2) Zavarovanje krije tudi stroške nujno potrebnega varovanja zavarovanih stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju, vendar najdlje do dneva ogleda oziroma cenitve s strani zavarovalnice, če so nastali po nalogu oziroma s soglasjem zavarovalnice.

(3) Zavarovalnica ne povrne stroškov, ki bi zavarovancu nastali zaradi uveljavljanja zavarovalnine, kot so stroški ogleda in cenitve vozila, organizirane javne dražbe, stroški pravne pomoči za prijavo zavarovalnega primera oziroma za sestavo zahtevka za uveljavljanje zavarovalnine in podobno, razen če povrnitev navedenega stroška odobri zavarovalnica.

16. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Pri zavarovanju, kjer zavarovalna vrednost predstavlja nabavno vrednost novega zavarovanega vozila, plača zavarovalnica ugotovljeno škodo po teh pogojih v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovanega vozila pred nastankom zavarovalnega primera, ugotovljeno na dan ugotavljanja višine škode.

(2) Če je dogovorjena zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti zavarovanega vozila (podzavarovanje), plača zavarovalnica ugotovljeno škodo le v razmerju med dogovorjeno zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, vendar največ do višine dogovorjene zavarovalne vsote.

(3) Pri zavarovanju na X. xxxxxx plača zavarovalnica ugotovljeno škodo po teh pogojih v polnem znesku, vendar največ do višine dogovorjene zavarovalne vsote I. rizika. Določilo o podzavarovanju iz prejšnjega odstavka se v tem primeru ne uporablja.

(4) Poleg škode na zavarovanem vozilu plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom v skladu z določili 15. člena teh pogojev.

(5) Poleg škode na predmetu zavarovanja plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom, vendar tako, da skupaj s škodo na predmetu zavarovanja ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica pa plača stroške tudi preko vrednosti predmeta zavarovanja ali dogovorjene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.

(6) V primeru franšize se dajatev zavarovalnice zniža za znesek odbitne franšize.

(7) Pri zavarovalnem primeru kraje je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po preteku 30 dni od dneva, ko je zavarovanec zavarovalni primer prijavil pristojnemu organu, pod pogojem, da sta v tem roku ugotovljena obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice. Če se zavarovano vozilo najde po 30 dneh, ga zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če pa je bilo zavarovano vozilo uničeno ali poškodovano, se zavarovančeva obveznost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugotovljena škoda na zavarovanem vozilu. Če zavarovanec zavarovanega vozila ne prevzame, zavarovalnica organizira njegovo prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano vozilo s posredovanjem zavarovalnice, skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo, sicer je

zavarovalnici odgovoren za škodo, ki ji je s tem nastala. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se mu izplača v skladu z določili teh pogojev, če pa mu je bila že izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(8) V primeru poškodovanja, uničenja ali izginitve vozila ima zavarovalnica pravico vso zapadlo in nezapadlo neplačano zavarovalno premijo odbiti od izračunane zavarovalnine.

(9) V primeru zavarovalnega primera kraje vozila je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino, ko od zavarovanca prejme overjeno poravnavo.

(10) Če se ugotovi, da škoda ni nastala na način in v obsegu, kot ga je zavarovanec opisal v prijavi škode, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine.

II. NAČIN ZAVAROVANJA

17. člen – PAKETI ZAVAROVANIH NEVARNOSTI

(1) Zavarovalec lahko za zavarovanje osebnega vozila sklene enega izmed naslednjih paketov zavarovanih nevarnosti, opredeljenih v nadaljevanju teh pogojev:

1) polni kasko;

2) fleksi kasko ali

3) delni kasko.

(2) Poleg paketov polnega ali fleksi kaska lahko zavarovalec po dogovoru z zavarovalnico samostojno sklene tudi zavarovanje ene ali več kombinacij delnih kaskov, podrobneje opredeljenih v 21. členu teh pogojev.

(3) V okviru paketa delnega kaska lahko zavarovalec samostojno sklene zavarovanje ene ali več kombinacij delnih kaskov, opredeljenih v 21. členu teh pogojev.

18. člen – XXXXX XXXXX

(1) S tem načinom zavarovanja je v skladu z definicijami iz 2. člena teh pogojev krita škoda zaradi uničenja, izginitve ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane zaradi:

1) prometne nesreče; prometne nesreče na parkirišču, povzročene z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila; neposrednega trka ali dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi; potopitve ali poškodovanja zavarovanega vozila med prevozom s splavom ali trajektom v R Sloveniji in Hrvaški;

2) objestnosti;

3) toče;

4) poškodovanja vozila:

• viharja;

• padca ali udarca kakega predmeta;

• snežnega plazu;

• direktnega udara strele;

• potresa;

• zemeljskega plazu;

• poplave, hudourniške ali visoke vode;

• požara;

• nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja na zavarovanem vozilu;

• eksplozije;

• padca zrakoplova;

• manifestacij ali demonstracij;

• domačih živali, divjadi in glodavcev;

• pomoči poškodovanim osebam oziroma preprečevanja večje škode na stvareh (ravnanje v skrajni sili).

(2) Če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače, velja pri uresničitvi vseh zavarovanih nevarnosti iz prejšnjega odstavka dogovorjena odbitna franšiza.

(3) Uresničitev nevarnosti prometne nesreče, prometne nesreče na parkirišču, povzročene z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila, neposrednega trka ali dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi ter potopitve ali poškodovanja zavarovanega vozila med prevozom s splavom ali trajektom v R Sloveniji in Hrvaški se šteje kot prijavljena škoda in vpliva na bonus oziroma na malus.

(4) Ne glede na določila (2) in (3) odstavka tega člena se šteje, da ni franšize in da škoda ni bila prijavljena, če je zavarovalnica uspela iz naslova subrogacije do odgovorne osebe ali njene zavarovalnice izterjati izplačano zavarovalnino skupaj s stroški in obrestmi.

19. člen – FLEKSI KASKO

(1) S tem načinom zavarovanja je v skladu z definicijami iz 2. člena teh pogojev krita škoda zaradi uničenja, izginitve ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane zaradi ene ali več naslednjih zavarovanih nevarnosti, ki jih je mogoče pri tem načinu zavarovanja skleniti:

2) objestnosti ali

3) toče ali

4) poškodovanja vozila:

• viharja;

• padca ali udarca kakega predmeta;

• snežnega plazu;

• direktnega udara strele;

• potresa;

• zemeljskega plazu;

• poplave, hudourniške ali visoke vode;

• požara;

• nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja na zavarovanem vozilu;

• eksplozije;

• padca zrakoplova;

• manifestacij ali demonstracij;

• domačih živali, divjadi in glodavcev;

• pomoči poškodovanim osebam oziroma preprečevanja večje škode na stvareh (ravnanje v skrajni sili).

(2) Če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače, velja pri uresničitvi vseh zavarovanih nevarnosti iz prejšnjega odstavka dogovorjena odbitna franšiza.

20. člen – XXXXX XXXXX

(1) S tem načinom zavarovanja je v skladu z definicijami iz 2. člena teh pogojev krita škoda zaradi uničenja, izginitve ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane zaradi ene ali več samostojnih kombinacij, opredeljeni v 21. členu teh pogojev.

21. člen – KOMBINACIJE DELNEGA KASKA

(1) Kombinacija D (brez franšize): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 6) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, ki nastane zaradi neposrednega trka ali dotika zavarovanega osebnega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi.

(2) Kombinacija D (s franšizo): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 6) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, ki nastane zaradi neposrednega trka ali dotika zavarovanega osebnega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. Pri tej kombinaciji se pri obračunu upošteva dogovorjena odbitna franšiza.

(3) Kombinacija E (brez franšize): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 7) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi razbitja ali poškodovanja vgrajenega stekla na zavarovanem vozilu. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha;

(4) Kombinacija E (s franšizo): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 7) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi razbitja ali poškodovanja vgrajenega stekla na zavarovanem vozilu. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. Pri tej kombinaciji se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza, razen pri popravilu stekel.

(5) Kombinacija E-steklo asistenca (E-aša): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 7) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi razbitja ali poškodovanja vgrajenega stekla na zavarovanem vozilu. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila.

S sklenitvijo te kombinacije se v zvezi z načinom popravila, izbiro izvajalca prepusti zavarovalnici, škoda pa se odpravi s popravilom poškodovanega stekla. Če takšno popravilo ni možno, se razbito oz. poškodovano steklo zamenja s kvalitativno enakovrednim nadomestnim delom. Če zavarovanec dogovorjenega načina popravila ne upošteva, se dajatev zavarovalnice zmanjša v višini razlike (v odstotku) med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana, če v teh pogojih ali zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače. Navedeno pravilo zmanjšanja dajatve zavarovalnice ne velja v primeru, če pri zamenjavi ni na voljo kvalitativno enakovrednega nadomestnega dela, ampak le originalni nadomestni del.

Ob nastopu zavarovalnega primera je potrebno takoj poklicati asistenčno številko iz R Slovenije in sicer 080 19 20, iz tujine x000 0 0000 000.

(6) Kombinacija H (brez franšize): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 5) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi poškodovanja ali uničenja parkiranega zavarovanega motornega vozila, ki nastane z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha.

(7) Kombinacija H (s franšizo): zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 5) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi poškodovanja ali uničenja parkiranega zavarovanega motornega vozila, ki nastane z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. Pri tej kombinaciji se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza.

(8) Kombinacija I: stroški najema nadomestnega osebnega vozila – zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 16) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije stroške najema nadomestnega vozila, če je do poškodbe, uničenja ali izginotja vozila prišlo zaradi katerekoli od zavarovanih nevarnosti iz 2. člena teh zavarovalnih pogojev. Zavarovanje krije stroške najema osebnega vozila za čas potrebnega popravila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi normativov EurotaxGlass’s, v kolikor teh ni, pa na podlagi tovarniških normativov.

Za dan popravila se šteje osem delovnih ur. Delovne ure nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, se štejejo za nadaljnji delovni dan. V čas potrebnega popravila se ne všteva čas čakanja na popravilo ali na dobavo rezervnih delov in materiala.

Če je osebni avtomobil uničen ali je izginil, krije zavarovanje stroške najema nadomestnega avtomobila za čas do izplačila zavarovalnine oz. do nabave drugega vozila ali do najdenja izginulega osebnega vozila, vendar največ do 10 dni.

Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oz. razreda, kot je zavarovano osebno vozilo, vendar največ s prostornino motorja do 2.000 ccm in omejitvijo 100 km dnevno.

(9) Kombinacija I-plus: stroški najema nadomestnega osebnega vozila – zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 16) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije stroške najema nadomestnega vozila, če je do poškodbe, uničenja ali izginotja vozila prišlo zaradi katerekoli od zavarovanih nevarnosti iz 2. člena teh zavarovalnih pogojev.

Zavarovanje krije stroške najema osebnega vozila za čas potrebnega popravila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi normativov EurotaxGlass's, v kolikor teh ni, pa na podlagi tovarniških normativov.

Če je vozilo uničeno ali je izginilo, krije zavarovanje po tej kombinaciji stroške nadomestnega osebnega vozila za čas do izplačila zavarovalnine, ali do nabave drugega vozila ali do najdbe izginulega osebnega vozila (kar nastopi prej), vendar največ do 30 dni. Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oziroma razreda kot je zavarovano osebno vozilo, vendar s prostornino do največ 2200 ccm, ob upoštevanju lokalnih razpoložljivosti vozil in brez omejitve km.

(10) Kombinacija I-premium: stroški najema nadomestnega osebnega vozila

– zavarovanje skladno z zavarovano nevarnostjo pod 16) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije stroške najema nadomestnega vozila, če je do poškodbe, uničenja ali izginotja vozila prišlo zaradi zavarovane nevarnosti prometne nesreče iz 1) tč. (1) odst. 2. člena teh zavarovalnih pogojev ali zaradi okvare vozila. Po tej kombinaciji zavarovanje krije stroške najema osebnega vozila za čas do največ 4 dni (24 urna uporaba nadomestnega vozila).

Ob nastopu zavarovalnega primera je potrebno takoj poklicati asistenčno številko iz R Slovenije 080 19 21, iz tujine x000 0 000 00 00. Zavarovanec je ob okvari zavarovanega vozila upravičen do nadomestnega osebnega vozila v primeru, da se je okvara zgodila na področju Slovenije, da zavarovano vozilo ni starejše od 4 let in da popravilo okvare traja več kot eno uro.

Okvara vozila je nenadna in nepričakovana odpoved delovanja kateregakoli dela zavarovanega vozila, zaradi katere je vozilo v nevoznem stanju in ni posledica zavarovanih nevarnosti avtomobilskega kaska iz 2. člena teh pogojev.

Vozilo je v nevoznem stanju, ko je tako poškodovano ali okvarjeno, da ga ni mogoče premikati z lastnim pogonom. Servisni posegi na zavarovanem vozilu, ki sodijo v sklop vzdrževalnih del zaradi iztrošenosti, po teh pogojih ne predstavljajo primera okvare vozila.

Pri kombinacijah I, I plus in I-premium zavarovalnica zavarovancu ne zagotavlja razpoložljivosti nadomestnega vozila določenega razreda, temveč je zavezana plačati le strošek najema vozila v primerih in obsegu, kot je določen s temi zavarovalnimi pogoji. Stroški najema nadomestnega osebnega vozila zajemajo stroške najemnega dne po veljavnem ceniku izposojevalnice vozil. Zavarovanje ne krije stroškov najema nadomestnega osebnega vozila pri osebah, ki se ukvarjajo z dajanjem vozil v najem, in sicer za tista vozila, ki jih le-te dajejo v najem. Osebo, pri kateri lahko zavarovanec najame nadomestno osebno vozilo, določi zavarovalnica. V kolikor želi zavarovanec najeti nadomestno osebno vozilo pri osebi, ki jo izbere sam, lahko to stori samo po predhodni odobritvi in po ceni najema kot jo določi zavarovalnica oziroma v primeru okvare asistenčni center.

Zavarovalnica povrne omenjene stroške na podlagi izdanega soglasja za najem nadomestnega osebnega vozila in specificiranega računa izposojevalca. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške

le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za en dan najema.

(11) Kombinacija J (brez franšize): zavarovanje skladno z 8) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo na vgrajenih steklih, svetlobnih telesih in ogledalih na zavarovanem vozilu, ki nastane zaradi razbitja, poškodovanja ali tatvine le-teh. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila.

Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha.

(12) Kombinacija J (s franšizo): zavarovanje skladno z 8) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo na vgrajenih steklih, svetlobnih telesih in ogledalih na zavarovanem vozilu, ki nastane zaradi razbitja, poškodovanja ali tatvine le-teh. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila.

Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. Pri tej kombinaciji se, razen pri popravilu stekel, pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza.

(13) Kombinacija J-svetlobna telesa, ogledala, steklo asistenca (J-aša): zavarovanje skladno z 8) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo na vgrajenih steklih, svetlobnih telesih in ogledalih na zavarovanem vozilu, ki nastane zaradi razbitja, poškodovanja ali tatvine le-teh. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica uresničitve zavarovane nevarnosti kraje zavarovanega vozila. Pri tej kombinaciji so kriti največ trije taki zavarovalni primeri. Po uveljavitvi treh zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. S sklenitvijo te kombinacije se v zvezi načinom popravila, izbiro izvajalca prepusti zavarovalnici, škoda pa se odpravi s popravilom poškodovanega stekla. Če takšno popravilo ni možno, se razbito oz. poškodovano steklo zamenja s kvalitativno enakovrednim nadomestnim delom. Če zavarovanec dogovorjenega načina popravila ne upošteva, se dajatev zavarovalnice zmanjša v višini razlike (v odstotku) med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana, če v teh pogojih ali v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače. Navedeno pravilo zmanjšanja dajatve zavarovalnice ne velja v primeru, če pri zamenjavi ni na voljo kvalitativno enakovrednega nadomestnega dela, ampak le originalni nadomestni del.

Ob nastopu zavarovalnega primera je potrebno takoj poklicati asistenčno številko iz R Slovenije in sicer 080 19 20, iz tujine x000 0 0000 000.

(14) Kombinacija T: kraja – vlomna tatvina, rop, roparska tatvina in odvzem motornega vozila z namenom, da se ga protipravno uporabi za vožnjo. Zavarovanje skladno z 10) in 11) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo kot posledica vlomne tatvine, ropa, roparske tatvine in odvzema motornega vozila z namenom, da se ga protipravno uporabi za vožnjo. Kritje je podano tudi za škodo zaradi kraje sestavnih delov vozila in delov iz 2) tč. (3) odst. 1. člena, vendar le, če so v času kraje pritrjeni na vozilo oziroma zaklenjeni v vozilo.

Za vozila, ki se dajejo v odplačno uporabo (npr. rent-a car, ipd.) se lahko dogovori zavarovalno kritje za kombinacijo T le ob pisnem soglasju zavarovalnice in v skladu z dodatnimi pogoji, ki jih na podlagi ponudbe določi zavarovalnica. Pri tej kombinaciji se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Nastanek zavarovalnega primera je potrebno obvezno prijaviti policiji.

(15) Kombinacija U: Zavarovanje skladno z 11), 12), 13), 14) in 15) tč. (1) odst. 2. člena teh pogojev krije škodo, nastalo zaradi:

• tatvine avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vozila ter tudi s tem povezanega stroška menjave ključavnic oziroma sistema za zaklepanje vozila;

• xxxxxxx ali uničenja registrske tablice in sicer stroške pridobitve nove registrske tablice/novih registrskih tablic;

• xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx osebnih dokumentov in sicer strošek ponovne izdaje (duplikat) osebnih dokumentov;

• uničenja zavarovančevih oziroma voznikovih osebnih dokumentov v okviru uresničitve zavarovane nevarnosti prometne nesreče in sicer stroške, nastale s ponovno izdajo (duplikat) osebnih dokumentov;

V primeru uresničitve nevarnosti pod 3. ali 4. alinejo te točke mora zavarovanec pred izplačilom zavarovalnine predložiti zavarovalnici ustrezna dokazila o prijavi na Upravni enoti oziroma o objavi v Uradnem listu, kjer upravni postopek to zahteva (tatvina, izguba).

Za osebne dokumente se štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, homologacija, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje zavarovanega vozila;

• uničenja osebnih predmetov v okviru uresničitve zavarovane nevarnosti prometne nesreče - zavarovanje krije uničenje osebnih predmetov do skupne vrednosti 200 EUR po vozilu.

Zavarovalne primere po tej kombinaciji je potrebno v primeru tatvine obvezno prijaviti policiji.

III. DOLOČBE O DOLOČANJU ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

22. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije za osebna vozila (individualna zavarovanja) upošteva za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod.

(2) Prijavljena škoda je škoda na zavarovanem vozilu, na podlagi katere je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku reševanja.

(3) Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevaje pretekli čas trajanja zavarovanja vozila brez prijavljene škode oziroma upoštevaje število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem letu.

23. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD

(1) V primeru, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode, oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določena stopnja temeljne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati.

Premijski razredi in stopnje temeljne zavarovalne premije so:

Premijski razred
3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
Stopnja izhodiščne zavarovalne premije v odstotkih
45	50	55	60	65	70	75	80	85	90	95	100	110	120	135	150	170	200

(2) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja na naslednji način:

1) zavarovanci so razvrščeni v premijske razrede, od 1. do 20., v katere se razvrstijo na podlagi števila škod v preteklem obdobju;

2) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovalec sklenil za vozilo prvič pri katerikoli zavarovalnici in zavarovanje, ki ga je zavarovalec sklenil po preteku več kot petih let, odkar mu je prenehala veljavnost prejšnjega zavarovanja;

3) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);

4) vsaka prijavljena škoda v preteklem zavarovalnem letu oziroma krajšem obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus);

5) škoda, ki je prijavljena na podlagi zavarovanja avtomobilskega kaska, vpliva na bonus, če je nastala zaradi zavarovane nevarnosti prometne nesreče, prometne nesreče na parkirišču, povzročene z neposrednim trkom ali dotikom neznanega motornega vozila, neposrednega trka ali dotika zavarovanega vozila z divjadjo ali domačimi živalmi ter potopitve ali poškodovanja zavarovanega vozila med prevozom s splavom ali trajektom v R Sloveniji in Hrvaški.

24. člen – ODKUP PRVE ŠKODE

(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod, lahko zavarovanec s plačilom dodatne premije odkupi posledice prve škode, zaradi katere bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal.

(2) Pravila odkupa prve škode so opredeljena v vsakokrat veljavnih posebnih pogojih za zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi.

25. člen – OSTALE DOLOČBE O PREMIJSKIH RAZREDIH, KOMERCIALNI POPUST

(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo tudi naslednje določbe:

1) Če je zavarovalna pogodba sklenjena za krajše obdobje od enega leta, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da v preteklem zavarovalnem obdobju ni bilo prijavljenih škod, upošteva pa se število škod iz tega obdobja, ki imajo za posledico spremembo premijskega razreda.

2) Če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto ali drugo vozilo pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dalj kot pet let, ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena nobena škoda.

Če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda, in škoda ni prijavljena v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dlje kot pet let.

V vseh ostalih primerih po prekinitvi zavarovanja zavarovanec izgubi pravico do bonusa, oziroma se premija obračuna v smislu ustreznih določb o malusu, kot da prekinitve ni bilo.

3) V primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus).

4) Če zavarovanec po uničenju, tatvini, odsvojitvi ipd. prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na zavarovanje drugega vozila, ob pogoju, da je prenos opravljen v roku petih let.

Bonus oziroma malus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo.

5) Zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premijski razred na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod.

Pisno potrdilo iz te točke lahko nadomesti tudi preverba zavarovalnice, ki jo zavarovalnica opravi neposredno pri prejšnji zavarovančevi zavarovalnici.

Če zavarovanec tega potrdila ne predloži oziroma zavarovalnica ne uspe pridobiti podatka, ki nadomešča potrdilo, se ga razvrsti v

14. premijski razred.

(2) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku treh let od nastanka škode rešena brez izplačila zavarovalnine ali je celotni izplačani znesek iz kakršnegakoli naslova regresiran, če je zavarovanec vrnil izplačano zavarovalnino skupaj s stroški, kakor tudi v primerih, določenih v II. poglavju teh pogojev.

Zavarovanec sme povrniti izplačano zavarovalnino skupaj s stroški najkasneje do prve obnove zavarovanja po prijavi zavarovalnega primera. Zavarovalnica ob teh domnevah, da škoda ni bila prijavljena, vrne zavarovalcu razliko med plačano premijo in premijo, ki bi bila plačana ob upoštevanju nižjega premijskega razreda.

(3) Zavarovanec in zavarovalnica lahko zahtevata ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije ob koncu naslednjega zavarovalnega leta, če kasneje ugotovita, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o prijavljenih škodah.

(4) Če se v primeru priznanega komercialnega popusta pri sklenitvi zavarovalne police kasneje ugotovi, da za predhodno zavarovalno polico (predpolico) ni bila upoštevana prijavljena škoda, zaradi katere se zavarovanec v naslednjem zavarovalnem obdobju razvrsti v 15. premijski razred ali višje, mora zavarovalec/zavarovanec priznan komercialni popust v celoti vrniti v roku, ki mu ga postavi zavarovalnica.

IV. SPLOŠNE DOLOČBE

26. člen – PONUDBA ZA SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici.

(2) Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od teh pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena.

(3) V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici.

27. člen – NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti v pisni obliki.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

28. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.

(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.

29. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.

(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.

(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank pisno ne odpove vsaj tri mesece pred zapadlostjo premije. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.

(4) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane.

(5) Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino le, če je bila znotraj respiro roka plačana celotna zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto.

(6) Določbe (4) in (5) odstavka o pravilu respiro roka ne veljajo v primeru, če je bilo zavarovanje v času respiro roka obnovljeno oz. sklenjeno za naslednje zavarovalno obdobje.

30. člen – ODSVOJITEV ZAVAROVANEGA VOZILA

(1) Pri zamenjavi uporabnika oziroma lastnika zavarovanega vozila zavarovanje preneha ob 24. uri tistega dne, ko novi uporabnik oziroma lastnik prevzame zavarovano vozilo.

(2) Zavarovalec ima pravico terjati povračilo premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera.

(3) Pri dedovanju ali drugem univerzalnem nasledstvu se zavarovalno razmerje ne spremeni.

31. člen – PLAČILO PREMIJE

(1) Premijo za prvo zavarovalno leto (prva premija) mora zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.

Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino.

Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije ali prvega obroka premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti, povrniti pa je dolžan tudi stroške, povezane z izterjavo dolgovane premije.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za datum plačila dan, ko sredstva prispejo na transakcijski račun zavarovalnice.

(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija (popust), zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za ves čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.

32. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe in tega tudi ne stori kdo drug, ki je zato zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem, da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz (1) odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure dneva plačila premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača in zavarovalnica ne razdre zavarovalne pogodbe, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

33. člen – POVRAČILO PREMIJE

V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za običajne administrativne stroške, od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera.

34. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) takoj, vendar najpozneje v treh dneh, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico;

3) o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, objestnosti, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane, oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru;

4) če je v zavarovalnem primeru, nastalem zaradi prometne nesreče prišlo do telesnih poškodb, ali pa so nastale večje poškodbe na zavarovanem predmetu (aktiviranje zračnih blazin, nevozno vozilo, prevračanje vozila, ipd.), je zavarovanec dolžan pri policiji nemudoma zahtevati ogled kraja dogodka;

5) stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari pustiti nespremenjeno, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu, oziroma v preprečevanju še večje škode.

(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo ali zahtevati ogled kraja dogodka, to tudi storil. Če zavarovanec zavarovalnino uveljavlja s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku.

(3) Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov oziroma ne ravna v skladu z dolžnostmi, določenimi s temi pogoji, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(4) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji oziroma ne ravna v skladu z dolžnostmi, določenimi s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.

35. člen – DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v treh delovnih dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

36. člen – IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.

37. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera, pri katerem je bilo zavarovano vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe, razen če iz posameznih določb teh pogojev ne izhaja drugače.

(2) Po nastanku zavarovalnega primera, pri katerem je na zavarovanem vozilu ugotovljena popolna škoda po teh pogojih, zavarovanje preneha.

38. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavarovalnim letom spremeni premija zaradi spremembe vrednosti vozila, ki služi kot vrednostna osnova za določitev premije. V tem primeru je zavarovalec oziroma zavarovanec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.

39. člen – SPREMEMBA NASLOVA

(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma imena podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec oziroma zavarovanec spremenil naslov oziroma sedež podjetja ali svoje ime oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža podjetja ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma ime podjetja.

40. člen – UPORABA ZAKONA

Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih predpisov R Slovenije.

41. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna Pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

(3) Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice, ali po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, spori pa se lahko rešujejo tudi v okviru drugih, zakonsko predvidenih možnostih alternativnega reševanja sporov.

42. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV

S podpisom zavarovalne pogodbe zavarovalec in zavarovanec dovoljujeta, da zavarovalnica zbira, obdeluje, shranjuje, uporablja in posreduje osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanja in za reševanje škod, vključno s potrebno medicinsko dokumentacijo, kakor tudi posreduje te podatke drugim upravičenim institucijam.

Zavarovalec in zavarovanec s podpisom zavarovalne pogodbe zavarovalnico pooblaščata, da pri državnih organih, bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah, organizacijah oziroma posameznikih pridobiva potrebne podatke v zvezi z izvrševanjem oziroma izterjavo njenih terjatev iz zavarovalne pogodbe, ne glede na določbe zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, vse izrecno za namen izvrševanja oziroma izterjave terjatev iz te zavarovalne pogodbe.

Prav tako zavarovalec in zavarovanec s podpisom zavarovalne pogodbe soglašata, da zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj uporabljajo vse s tem dovoljenjem zbrane osebne podatke tudi za namene neposrednega trženja.

43. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

Document Metadata

Table of Contents

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska osebnih vozil (individualna zavarovanja)

Document Metadata