Posebni pogoji zavarovanja zalog podjetniško premoženjskih zavarovanj

Posebni pogoji zavarovanja zalog podjetniško premoženjskih zavarovanj

veljajo od 2.11.2016

PPZ ZAL 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; pri tem sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; polica – listina o zavarovalni pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi; zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica palača po zavarovalni pogodbi; zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.

I. DEL SKUPNE DOLOČBE

1. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so zaloge (vse vrste blaga, surovine, materiali, polizdelki, nedokončana proizvodnja, končni izdelki, ki so last zavarovanca in se vodijo v poslovnih knjigah.

(2) Zavarovane so samo tiste zaloge, ki so navedene v zavarovalni polici in so ustrezno skladiščene v skladu z veljavnimi predpisi. Za rizike zmrzali, teže snega, žledu, meteorne vode, izliva vode, lekaže, poplave in talne vode, so zaloge zavarovane samo v primeru, če so skladiščene najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal.

(3) Pri zavarovanju zalog velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse zaloge, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi tiste, ki so bile dodane kasneje, vendar morajo biti zavedene v poslovnih knjigah.

(4) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so lahko predmet zavarovanja tudi tuje zaloge, ki so dane zavarovancu v uporabo, predelavo, obdelavo, popravilo, najem, hrambo, prodajo, komisijsko in konsignacijsko prodajo. Za te zaloge mora obstajati dokument (pogodba, prevzemnica, ipd.)

(5) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:

1) zaloge, ki so v objektih na katerih se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno) in ta dela posledično vplivajo na nastanek škode;

2) zaloge na prostem, če ni drugače dogovorjeno,

3) zaloge motornih vozil.

(6) Po teh pogojih, za nevarnost vlomske tatvine, ropa in roparske tatvine niso predmet zavarovanja:

1) zaloge predmetov starinske vrednosti, umetniških predmetov, slik, zaloge zlata in srebra, zaloge nakita iz žlahtnih kovin in dragih kamnov, zaloge umetnega nakita in ur;

2) zaloge glasbenih instrumentov;

3) zaloge orožja in lovske opreme;

4) zaloge usnjenih in krznenih oblačil ter izdelkov;

5) zaloge preprog, tepihov.

2. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v deležu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.

Načelo podzavarovanja se ne upošteva v primeru:

1) da je podzavarovanje manjše od 10 %;

2) da je zavarovanje sklenjeno na način prvega rizika. V tem primeru plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko.

(3) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po pisnem nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).

3. člen ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici.

(2) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane zaloge v kraju, ki je naveden v polici. Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vse zavarovane zaloge premestijo iz kraja, navedenega v polici v drug kraj, vendar le na območju Republike Slovenije.

(3) Zaloge so zavarovane tudi v kraju obdelave, predelave, popravila.

4. člen ZAVAROVALNA VREDNOST IN ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vrednost zalog je nabavna cena zalog (vendar ne več kot tržna cena), povečana za odvisne stroške (prevoz, skladiščenje, ohlajevanje).

(2) Zavarovalna vrednost za zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih, za zaloge končnih izdelkov in nedokončane proizvodnje pri izdelovalcih je proizvodna cena (vendar ne več kot tržna cena), povečana za odvisne stroške (prevoz, skladiščenje, ohlajevanje).

(3) Zavarovalno vsoto zalog določi zavarovanec.

5. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja - po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera;

2) poškodbe predmeta zavarovanja - po stroških popravila (delo in material), koliko bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave.

II. DEL OPISI NEVARNOSTI

6. člen POŽAR

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet zavarovanja uničen ali poškodovan, ker je:

1) bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

2) pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1). odstavka tega člena.

7. člen STRELA

Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na predmet zavarovanja. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na predmetu zavarovanja.

8. člen EKSPLOZIJA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči eksplozija na predmetu zavarovanja. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

2) izbruha iz peči in podobnih naprav;

3) eksplozije biološkega izvora;

4) preboja zvočnega zidu;

5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh, ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.

9. člen PADEC ZRAKOPOVA ALI DELA ZRAKOPLOVA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na predmet zavarovanja ali vanj udari.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je predmet zavarovanja poškodoval ali uničil zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.

10. člen UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.

11. člen MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

12. člen VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl ali vrgel vihar.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine v zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;

2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na zalogah na prostem, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah ter na zalogah, ki niso vskladiščene najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;

3) na zalogah v slabo vzdrževani ali dotrajani zgradbi.

13. člen TOČA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje predmet zavarovanja tako, da ga razbije, prebije, okruši ali pa predmet zavarovanja zaradi udarca toče poči ali spremeni obliko. V primeru spremembe oblike se škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost stvari na katerih je prišlo do spremembe oblike. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

14. člen SVETOVANJE ZA HITREJŠO ODPRAVO ŠKODE

Zavarovalnica Sava d.d. nudi svetovanje za hitrejšo sanacijo škode, nastale zaradi enega od temeljnih ali dodatnih rizikov tako, da zavarovancu predlaga pogodbenega izvajalca del.

15. člen VLOMSKA TATVINA, ROP IN ROPARSKA TATVINA

(1) Zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker je bil predmet zavarovanja odnešen, uničen ali poškodovan pri vlomski tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj.

(2) Vlomska tatvina je, če storilec:

1) vlomi v zaklenjene prostore podjetja (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);

2) odpre zaklenjene prostore s sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;

3) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;

4) vlomi v zaklenjeno hranišče (varnostna blagajna, namensko depozitna blagajna, trezor ipd.) v prostorih, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;

5) odklene prostor ali hranišče, v katerem so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do ključa pride na način, ki je določen v točkah od 1) do 4) prvega odstavka tega člena, ali z ropom oziroma roparsko tatvino.

(3) Zavarovanje ne krije škode, če so vlomsko tatvino, rop ali roparsko tatvino oziroma poskuse teh dejanj storili ali pri njih sodelovali kot sostorilci ali napeljevalci:

1) zavarovančevi svojci, tudi če ti ne stanujejo z njimi v skupnem gospodinjstvu. Za svojce štejejo zavarovančev zakonski ali izvenzakonski partner, sorodniki zavarovanca v ravni liniji do drugega kolena in stranski liniji do četrtega kolena;

2) osebe, za katere je zavarovanec odgovoren;

3) zavarovančevi delavci, ki opravljajo delo na mestu, kjer so zavarovane stvari;

4) xxxxxxxxxxx, zavarovalec in solastnik.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi goljufije, zatajitve ali poneverbe;

2) zaradi navadne tatvine;

3) ki nastane posredno ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izgubljeni čas, prekinitev dela, zmanjšanje vrednosti ipd.);

4) zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob rednih inventurah.

(5) Za primer vloma so zaloge zavarovane le v času, ko so v dobro zaprtih in zaklenjenih prostorih, navedenih v polici.

(6) Rop je odvzem zavarovanih stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca ali koga drugega, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca, uporabi silo ali se mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.

(7) Roparska tatvina je dejanje, pri katerem je storilec zaloten pri tatvini, in z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, proti zavarovancu ali drugemu, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca, uporabi silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.

(8) Šteje se, da je uporabljena sila tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočanje odpora.

16. člen IZLIV VODE

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi:

1) nepričakovanega izliva vode iz vodovodnih in odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;

2) izliva vode iz stabilnih gasilnih naprav za vodo (npr. sprinkler) ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje;

3) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:

1) hišne gobe;

2) izliva vode iz odprtih pip;

3) izgube vode;

4) pomankljive zaščite pred zmrzovanjem;

5) dotrajanosti, izrabljenosti, korozije in slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav;

6) izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice.

17. člen TEŽA SNEGA, ŽLED

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči teža snega ali delovanje žledu na predmetu zavarovanja. Zavarovanje velja samo na tistih zalogah, ki so vskladiščene v dobro vzdrževanih zgradbah z nameščenimi snegobrani.

(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah:

1) ki se nahajajo v slabo vzdrževanih ali dotrajanih zgradbah;

2) ki se nahajajo v šotoskih ali balonskih zgradbah vseh vrst.

18. člen VDOR METEORNE VODE S STREHE

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki jo povzroči prelitje meteorne vode iz odtočnih žlebov, cevi in žlot na zavarovanih zalogah, zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi.

Če je količina padavin dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

2) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

3) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

4) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

5) zaradi slabega vzdrževanja objekta ali sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

6) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na zgradbah v gradnji.

(3) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči meteorna voda, do 5 % od zavarovalne vsote zalog pri zavarovanju standardnega kritja in do zavarovalne vsote zalog pri zavarovanju nadstandarnega kritja.

19. člen ZMRZAL

Zmrzal je zamrznitev vodnih in toplovodnih instalacij. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki nastane zaradi izliva vode iz poškodovanih vodovodnih in toplovodnih instalacij zaradi delovanja zmrzali. Zavarovanje krije škodo do 10

% od zavarovalne vsote zalog pri zavarovanju standardnega kritja in do zavarovalne vsote zalog pri zavarovanju nadstandardnega kritja.

20. člen UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja.

Škoda, nastala z udarcem neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil na policijsko postajo. Zavarovanje krije škodo do 3 % od zavarovalne vsote zalog pri zavarovanju nadstandardnega kritja.

21. člen ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi nenadnega drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer so zaloge, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;

4) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.

22. člen UTRGANJE ZEMLJIŠČA

(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali skal.

(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki se je utrgal in pri tem uničil ali poškodoval predmet zavarovanja.

23. člen SNEŽNI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

24. člen IZTEK (LEKAŽA)

(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plinov. Zavarovanje krije škodo na predmetih zavarovanja in na sami zavarovani tekočini ali plinu.

(2) Zavarovanje ne krije izteka tekočin in škode, ki je nastala s tekočino namenjeno prehrani (voda, alkoholne in brezalkoholne pijače, jedilno olje ipd).

25. člen SAMOVŽI ZALOG

Samovžig je proces, med katerim snovi prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja visoke temperature od zunaj. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki je bil uskladiščen in oskrbovan po veljavnih predpisih.

26. člen POPLAVA ALI TALNA VODA

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem je predmet zavarovanja, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(4) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi nenadnega vdora talne vode v zgradbo.

(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:

1) hišne gobe;

2) posedanja tal kot posledice poplave;

3) vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

4) zalednih voda. Zaledna voda je voda pod površjem in nad nepropustno plastjo zemljine, ki gravitacijsko sledi nagnjenosti površja in učinkuje na predmet zavarovanja.

III. DEL POSEBNE DOLOČBE

A. OSNOVNO ZAVAROVANJE ZALOG

27. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje, poškodbo ali izginitev predmeta zavarovanja zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, padca zrakoplova ali dela zrakoplova, udarca zavarovančevega motornega vozila in premičnega delovnega stroja, manifestacije ali demonstracije, viharja, toče, vlomske tatvine, ropa in roparske tatvine.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: izliva vode, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga zalog, poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na predmetu zavarovanja ter stroške svetovanja za hitrejšo odpravo škode. Stroški čiščenja iz tabele povzetek kritij, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

(4) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na predmetu zavarovanja zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjklivosti, primanjkljajev ugotovljenih ob inventurah, opravljenih po škodnem dogodku, izdatkov za vodo zaradi izliva vode in podobnih izgub).

(5) Zavarovanje ne krije škode zaradi navadne tatvine, prevare, zatajitve ali poneverbe, jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, hrupa, vibracij, prahu, potresa, ekološke škode ter škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij.

(6) Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja zaradi terorizma.

1) Ne glede na druge določbe teh pogojev ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje;

2) šteje se da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

3) iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

28. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 3 % od zavarovalne vsote zalog. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

B. STANDARDNO ZAVAROVANJE ZALOG

29. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 27. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 27. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

izliva vode, teže snega, žledu, meteorne vode, zmrzali, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, snežnega plazu in izteka (lekaže).

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti zaradi: samovžiga zalog, poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Prav tako veljajo določila iz (3)., (4)., (5). in (6). odstavka 27. člena teh pogojev.

30. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 5 % od zavarovalne vsote zalog. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

C. NADSTANDARDNO ZAVAROVANJE ZALOG

31. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 29. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 29. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

udarca neznanega vozila in samovžiga zalog.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti zaradi: poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Prav tako veljajo določila iz (3). odstavka 29. člena teh pogojev.

32. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 10 % od zavarovalne vsote zalog. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Stroški čiščenja, ki so podani v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.

33. člen VELJAVNOST ZAVAROVALNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA

(1) Z uveljavitvijo teh posebnih pogojev prenehajo veljati Posebni pogoji zavarovanja zalog podjetniško premoženjskih zavarovanj PPZ-ZAL 01/13.

(2) Ob teh zavarovalnih pogojih se uporabljajo tudi veljavne Splošne določbe premoženjskih zavarovanj.

34. člen POVZETEK KRITIJ PO POSAMEZNIH PAKETIH PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA ZALOG

Oblika kritja	Osnovno	Standardno	Nadstandardno
Opis rizika
Požar	+	+	+
Strela	+	+	+
Eksplozija	+	+	+
Padec zrakoplova ali dela zrakoplova	+	+	+
Udarec zavarovančevega motornega vozila	+	+	+
Manifestacija ali demonstracija	+	+	+
Vihar	+	+	+
Toča	+	+	+
Svetovanje za hitrejšo odpravo škode	+	+	+
Vlomska tatvina, rop in roparska tatvina	10 %*	20 %*	50 %*
	vendar v absolutnem znesku ne več kot 6.000 EUR
Stroški čiščenja	do 3 %	do 5 %	do 10 %
Izliv vode	doplačilo	do 3 %	+
Teža snega, žled		+	+
Meteorna voda		do 5 %	+
Zmrzal		do 10 %	+
Udarec neznanega vozila			do 3 %
Zemeljski plaz ali utrganje zemljišča	doplačilo	do 3 %	+
Snežni plaz	doplačilo	do 3 %	+
Iztek (lekaža)	doplačilo	do 3 %	do 5 %
Samovžig zalog	doplačilo	doplačilo	do 15 %
Poplava ali talna voda	doplačilo	doplačilo	doplačilo

Legenda – oznake v tabeli pomenijo:

+	- vključeno v kritje do zavarovalne vsote, ki je navedena na polici;
	- ni vključeno in ni možno vključiti v kritje;
doplačilo	- možnost vključitve v kritje;
Vlomska tatvina, rop in roparska tatvina %*	- vključeno v kritje v višini dogovorjenega odstotka (npr. 10 %) od zavarovalne vsote zalog, vendar v absolutnem znesku ne več kot 6.000 EUR. Primer 1: zavarovalna vsota zalog znaša 10.000 EUR, pri izbrani obliki kritja osnovno je to 1.000 EUR (10.000 EUR x 10 % = 1.000 EUR). Primer 2: zavarovalna vsota zalog znaša 100.000 EUR, pri izbrani obliki kritja osnovno je to 10.000 EUR (100.000 EUR x 10 % = 10.000 EUR). Zaradi omejitve kritja z absolutnim zneskom ne več kot 6.000 EUR je torej zavarovalna vsota v tem primeru omejena na 6.000 EUR.
x %	- vključeno v kritje v višini dogovorjenega odstotka (npr. 3 %) od zavarovalne vsote za zavarovanje zalog, ki je opredeljena na zavarovalni polici. Zavarovanje za takšne nevarnosti je sklenjeno na način prvega rizika. Stroški čiščenja iz tabele povzetek kritij, ki so podane v odstotku, se obračunajo od zavarovalne vsote zavarovane nevarnosti ali zavarovalne vsote prvega rizika zavarovane nevarnosti, ki je povzročila poškodovanje predmeta zavarovanja.