Veljavna zakonodaja Vzorčne klavzule

Veljavna zakonodaja. Postopek oddaje naročila poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ter zakonodajo EU, vezano na oddajo javnih naročil. Ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo spodaj navedene zakone in predpise, razen če ni v določilih teh navodil oziroma pogojih zahtevano drugače:
Sample 1Sample 2
Law Insider
+
Microsoft® Word Add-in

Get the Official Word Add-in

Open in AppSource
Add to Word Now
Veljavna zakonodaja. Veljavna zakonodaja je zakonodaja Republike Slovenije. Veljavna zakonodaja pri pogodbah z mednarodnim elementom Če ima zavarovalec kot fizična oseba redno prebivališče izven RS, je za zavarovalno pogodbo pristojna zakonodaja, ki sta jo pogodbeni stranki soglasno izbrali in je opredeljena v zavarovalni ponudbi oziroma polici. Pri pogodbah z mednarodnim elementom, skladno z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008, o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja: ▪ velja zakonodaja katere koli države, v kateri obstaja tveganje v času sklepanja pogodbe; ▪ velja zakonodaja države, v kateri ima zavarovalec običajno prebivališče; ▪ v primeru življenjskega zavarovanja velja zakonodaja države članice, katere državljan je zavarovanec. Zavarovalnica predlaga, da se kot pristojna zakonodaja izbere zakonodaja države, ki predpisuje obveznost sklepanja zavarovalne pogodbe, oziroma zakonodaja Republike Slovenije.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Kjer je to primerno, prevoze paketov, ki se v celoti ali delno izvajajo po cesti, z izrecnim soglasjem ali kako drugače, urejajo določbe Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti ( "CMR"), iz maja 1956 v Ženevi, kakor je bila spremenjena s Protokolom z dne 5. julija 1978, podpisanim v Ženevi, in z ženevskim Protokolom iz leta 2008, ko prevoz poteka v državah ali v države, ki so pogodbenice CMR, in z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti ( "ADR"), medtem ko je prevoz paketov po zraku predmet Varšavske konvencije z dne 12. oktobra 1929 ( "Varšavska konvencija"), kakor je bila spremenjena s Haaškim protokolom z dne 28. septembra 1955 in vsemi naslednjimi veljavnimi protokoli ali Montrealsko konvencijo z dne 28. maja 1999, in vsemi nadaljnjimi veljavnimi protokoli, kakor tudi Konvencijo iz Guadalajare z dne 18. septembra 1961. Za vsako zadevo, ki je ne urejajo zgoraj navedene mednarodne konvencije, veljajo zakoni države izvajalca storitev, pod pogojem, da se pravila javnega reda glede pošiljanja, tranzita in držav dostave uporabljajo tudi, če je to obvezno, razen če ti pogoji določajo drugače. V nekaterih državah lahko izvajalec storitev deluje tudi kot poštni operater pri razumevanju lokalnega poštnega zakona, storitve pa lahko v okviru poštnega zakona o pristojnosti izvajalca storitev ureja takšen poštni zakon.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Glede vseh ostalih pravic in obveznosti, ki niso urejene s to pogodbo, se uporabljajo določila _____________________________________________________. (opredelite določila katerih predpisov se uporabljajo v času napotitve v tujino – domačih in tujih) Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Do spremembe oz. do sklenitve nove pogodbe pride, če s tem soglašata obe stranki. Pogodba preneha veljati: s potekom obdobja za katerega je sklenjena ta Pogodba, s sporazumom z redno ali izredno odpovedjo v drugih primerih, ki jih določa zakon. Delavec lahko kadarkoli pisno odpove to Pogodbo z upoštevanjem _________ dnevnega odpovednega roka (redna odpoved).
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Glede vseh ostalih pravic in obveznosti, ki niso urejene s to pogodbo, se uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 21/2013) in drugih področnih zakonov, Kolektivne pogodbe   (Ur. list RS, št.  ), Podjetniške kolektivne pogodbe z dne  , in vseh splošnih aktov delodajalca, predvsem sledečih: Akt o sistemizaciji delovnih mest z dne  , Izjava o varnosti z oceno tveganja z dne  , Pravilnik o varstvu osebnih podatkov z dne  , Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter šikaniranja na delovnem mestu z dne  , Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti na delovnem mestu z dne  , Pravilnik o odkrivanju zlorab bolniške odsotnosti in zlorab pri uveljavljanju stroškov prevoza na delo z dne  , pri čemer se upoštevajo vsakokratno veljavni zakoni, kolektivne pogodbe in splošni akti. Xxxxxxx s podpisom te pogodbe izjavlja, da je seznanjen z vsebino predpisov in aktov iz prejšnjega odstavka, oziroma da se bo z njimi seznanil najkasneje v roku 5 delovnih dni od nastopa dela. Xxxxxxx se je dolžan ob nastopu dela seznaniti tudi z vsemi ostalimi akti, sklepi, okrožnicami in navodili, ki se nanašajo na njegovo delovno področje. Delavec se je dolžan sproti seznanjati z novo sprejetimi akti oziroma s spremembami obstoječih aktov delodajalca. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se v primerih, ko se sklicujeta na zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca, upoštevajo tudi njihove vsakokratne spremembe in dopolnitve. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se v zvezi s posameznim pogodbenim določilom, ki povzema v času sklepanja te pogodbe veljavno zakonsko ureditev, upoštevajo tudi vse kasnejše spremembe in dopolnitve zakonske ureditve.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Pogodba se razlaga in izvaja skladno z zakonodajo, ki velja na območju središča, in nekaj posameznih jurisdikcij, ki so opisane v hišnih pravilih. Vi in mi se strinjamo z izključno pristojnostjo sodišč v tej jurisdikciji. Če je katera koli določba v teh pogojih in določilih pod veljavno zakonodajo nična ali neizvršljiva, preostale določbe ostajajo veljavne.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Ti splošni pogoji in vse zadeve ali spori ter katerekoli nepogodbene obveznosti med strankama, ki izvirajo iz teh splošnih pogojev ali so v povezavi z njimi (vključno z vprašanji, povezanimi z obstojem, kršitvijo, veljavnostjo, ničnostjo ali prenehanjem) se presojajo in razlagajo v skladu s pravom Republike Slovenije, brez upoštevanja njenih kolizijskih pravil. Predložena pogodba je predmet izključno slovenske zakonodaje (četudi je sedež podjetja naročnika v tujini). Uporaba mednarodnih in multinacionalnih pogodb in zakonov o nakupu, posebej sporazuma Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, ni mogoča.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. 11.1. Naročila blaga in storitev ureja Obligacijski zakonik.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Postopek oddaje naročila poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ter zakonodajo EU, vezano na oddajo javnih naročil. Ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo spodaj navedene zakone in predpise, razen če ni v določilih teh navodil oziroma pogojih zahtevano drugače: • Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22; v nadaljnjem besedilu: ZJN- 3) ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-180/19-17 z dne 7. 11. 2019; • Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene Uredbe (EU) št. 842/2011; • Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN); • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122, Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP); • Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – XXXXX0000 in 13/18); • Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11- UPB, 158/20 in 3/22 - ZDeb); • Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631); • Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/16); • Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21) ter • drugih zakonskih ali podzakonskih aktov, ki urejajo področje, na katerega se nanaša javno naročilo oz. predmet javnega naročila.
Sample 1

Related to Veljavna zakonodaja

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izvajalec mora najkasneje v petnajstih (15) dneh po sklenitvi pogodbe naročniku izročiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje kot finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v naslednji obliki: Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, izdelana po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, z valuto plačila 15 koledarskih dni od prejema zahteve upravičenca. Bančna garancija mora vsebovati določilo, iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdane pri MTZ pod št. 758 Predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pogoj za veljavnost te pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo pogodbenih del, vrednost, kvaliteta in količina (kar naročnik in izvajalec uredita z dodatkom k pogodbi), mora izvajalec, na lastne stroške / v sklopu pogodbene cene, predložiti v roku petnajst (15) dni, od podpisa dodatka k tej pogodbi, novo ustrezno finančno zavarovanje z novim rokom trajanja le tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma novo finančno zavarovanje s spremenjeno višino garantiranega zneska v skladu s spremembo pogodbene cene. V kolikor finančno zavarovanje ni podaljšano do roka, ki ga določi naročnik, ima naročnik pravico unovčiti obstoječe finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči v naslednjih primerih, če: izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno s pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku ter v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo; izvajalec po svoji krivdi odstopi od pogodbe, naročnik po krivdi izvajalca odstopi od pogodbe, naročnik med izvajanjem del ugotovi, da dela dejansko izvaja subjekt, ki ni izvajalec, priglašeni podizvajalec ali partner v skupnem nastopu (kadar ponudnik oddaja ponudbo v skupnem nastopu); izvajalec naročniku povzroči škodo, ki je ne povrne v roku 8 dni po pozivu naročnika, izvajalec naročniku poda zavajajoče ali lažne informacije, podatke ali dokumente, zaradi česar mora naročnik javno naročilo razveljaviti ali modificirati, izvajalec v roku, ki ga določi naročnik, ne odpravi morebitnih pomanjkljivosti, izvajalec naročniku ne predloži ustreznega finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, izvajalec naročniku v roku ne izroči novo/podaljšano/spremenjeno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti in potrdilo o plačilu premije za zavarovalno polico, če izvajalec ne predloži novega terminskega plana ali če iz predloženega terminskega plana izhaja, da rok za dokončanje del ne more biti dosežen, če se na zahtevo naročnika, v primernem roku, ki ga določi naročnik v primopredajnem zapisniku, ugotovljene pomanjkljivosti in/ali napake ne odpravijo. izvajalec ni poplačal potrjenih obveznosti do podizvajalcev, v drugih primerih, kot to določa pogodba.

  • POGODBENA KAZEN 11. člen

  • Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK 16. člen Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo predmeta te pogodbe ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe, z namenom, da se omogoči nemoteno izvajanje storitev po tej pogodbi.

  • Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 17. 9. 2018 do 10. ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na portalu javnih naročil in na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo po zaključku preverjanja in ocenjevanja prejetih ponudb, v roku petih (5) dni, o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila obvestil vse ponudnike z objavo Odločitve na Portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil.

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.